Le 20 % oseb s shizofrenijo je sposobnih obdržati plačano službo na primarnem trgu dela in le 30 % jih je sposobnih ohraniti stabilno razmerje. Približno 1/3 bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Nadaljnja 1/3 bolnikov ima več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko 1/3 bolnikov trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno 10% bolnikov s shizofrenijo stori samomor.
Približno 1 % prebivalstva (10.000 ljudi na 1 milijon) trpi za shizofrenijo na globalni ravni. Bolezen lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, raso, izobrazbo ali narodnost. Običajno se pojavi pri starosti od 18 do 30 let.
Simptome lahko združimo v tri glavne kategorije:
- pozitivni simptomi (prisotnost nečesa, česar običajno ni: halucinacije, blodnje, neorganizirano mišljenje in nekoordinirano gibanje),
- kognitivni simptomi (težave z izvršilnimi funkcijami, osredotočanjem in kratkoročnim spominom) in
- negativni simptomi (ko manjka nekaj, kar je prisotno pri zdravih ljudeh: ni energije, zagona, izražanja čustev).
Obstaja velika neizpolnjena potreba po zdravljenju negativnih simptomov
Tako bolniki kot psihiatri smatrajo negativne simptome kot veliko oviro zaradi njihovih negativnih učinkov na vsakdanje življenje in socialne interakcije. Trije glavni izzivi negativnih simptomov shizofrenije so njihov skromen odziv na zdravljenje, vseprisotnost in zmanjšanje bolnikove kakovosti življenja in funkcioniranja. Negativni simptomi imajo največji vpliv na nizko stopnjo funkcioniranja in poslabšanje pri večini bolnikov s shizofrenijo. Negativni simptomi pomenijo dolgoročno zmanjšanje globalnih psihosocialnih funkcij in opravljanje dela.
Število bolnikov z negativnimi simptomi znaša od 5 do 60% odvisno od definicije negativnih simptomov. Delež bolnikov s predominantnimi oziroma vsaj poudarjenimi negativnimi simptomi pa znaša 15—30%.
Negativnimi simptomi pri shizofreniji in depresiji
Ti dve stanji se izražata na precej podoben način in je zato razlikovanje med njima včasih težko, še posebej za nekoga brez izkušenj. Poznavanje bolnikove zgodovine, prejšnje prisotnosti pozitivnih simptomov in diagnoza shizofrenije pa tudi psihiatrične izkušnje in praksa pomagajo pri razlikovanju med tema dvema zdravstvenima stanjema.
Zdravljenje negativnih simptomov
Do sedaj še ni bilo zanesljivega zdravljenja negativnih simptomov shizofrenije. Za drugo generacijo antipsihotikov se je smatralo, da bodo bolj učinkoviti pri zdravljenju negativnih simptomov, a študije, izvedene glede na trenutne regulatorne smernice, tega še niso potrdile. Kariprazin je edino zdravilo, ki je pokazalo superiornost v primerjavi z drugim antipsihotikom (risperidonom) pri zdravljenju dolgotrajnih, predominantnih negativnih simptomov shizofrenije. Če povzamemo, je glede na dokaze kariprazin trenutno brez konkurence.
Zdravljenje shizofrenije
Shizofrenijo zdravijo z zdravili antipsihotiki, ki jih glede na obdobje razvoja, farmakologijo in profil neželenih učinkov uvrstimo v dva razreda – v prvo ali v drugo generacijo, oziroma med tipične in atipične antipsihotike. Prva generacija antipsihotikov, znanih kot tipični antipsihotiki, je bila odkrita v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Večina zdravil druge generacije, znanih kot atipični antipsihotiki, pa je bila razvita kasneje. Obe generaciji zdravil blokirata receptorje v možganskih dopaminskih poteh, pri čemer atipični antipsihotiki delujejo tudi na serotoninske receptorje. Čeprav antipsihotiki prve generacije uspešno zdravijo simptome, se pri njih pojavljajo močni neželeni učinki (na primer suha usta, sedacija, ekstrapiramidni simptomi in tardivna diskinezija). Nekateri od teh neželenih učinkov so ireverzibilni.
Antipsihotiki druge generacije, ki so bili razviti kot odziv na težave pri urejanju neželenih učinkov, niso tako močno povezani s temi nevromotoričnimi stranskimi učinki.
Novo zdravilo kariprazin sodi med (atipične) antipsihotike druge generacije in se močno razlikuje od vseh obstoječih zdravil, ki so na voljo za zdravljenje shizofrenije.