»Strinjamo se s stališčem, da je podhranjenost starejših velik družbeni problem, ki bi se ga odločevalci morali lotiti resneje in bolj sistematično, odločno pa zavračamo navedbe, da so starejši v socialnovarstvenih zavodih lačni. Zavajajoče je predstavljen tudi podatek, da je v domovih za starejše od 35 do 85 odstotkov starejših podhranjenih, saj izhaja iz več kot 20 let stare mednarodne raziskave, v katero Slovenija ni bila vključena. Z vso odgovornostjo trdimo, da imajo stanovalci slovenskih domov za starejše kakovostno in njihovi starosti ter zdravstvenemu stanju primerno prehrano,« je zapisal na spletnih straneh Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Damjan Zelenik iz Aktiva prehranskih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Kot je še pojasnil, se v domovih za starejše ob sprejemu redno srečujejo s starostniki, ki so slabo prehranjeni in podhranjeni. »V takih primerih si z načrtovano prehransko podporo prizadevamo izboljšati njihovo stanje, pri čemer sodelujemo tudi z zdravstveno-negovalno službo, stanovalcem samim in njegovimi svojci. V reševanje specifične prehranske problematike redno vključujemo še dietetike in druge prehranske strokovnjake. Na visoko raven strokovnosti prehranskih delavcev v domovih za starejše kaže tudi dejstvo, da se naših strokovnih srečanj udeležujejo tudi prehranski delavci iz drugih institucij (šole, dijaški domovi in podobno),« je dodal.
Seveda, še priznava Zelenik, zastavljenih prehranskih ciljev žal vedno ne uspejo doseči, a ne zaradi slabega dela njihovih sodelavcev, temveč zdravstvenega stanja stanovalcev. Mnogi so namreč težko bolni z različnimi kroničnimi boleznimi ter jemljejo številna zdravila, kar poleg psiholoških in socialnih dejavnikov v veliki meri vpliva na prehransko stanje. »Pogosta težava, ki se pojavlja pri starejših, predvsem v fazi napredovanja različnih bolezni, je tudi motnja oziroma težava pri požiranju tekočine, hrane ali zdravil. Pri starostnikih lahko vse te težave kljub izjemnemu trudu zaposlenih privedejo do podhranjenosti,« je še pojasnil.