Sama pravim, da je v današnjih turbolentnih časih prava umetnost starati se dostojanstveno in s ponosom nositi gubice in kilce, ki nam jih življenje prinaša na svoji poti. Kot posamezniki smo opremljeni s takšnimi in drugačnimi spoznanji, izkušnjami in modrostjo, ki smo jo nabrali v nekaj dekadah bivanja, ki bi jih bilo škoda zanemariti. Vedno poudarjam, da vsak dan in vsako leto, ko sem starejša, bolj znam uživati v majhnih radostih vsakega trenutka in sem hvaležna za popolnoma vse pre-izkušnje, ki sem jim bila priča in sem jih izkusila na lastni koži. Vsaka moja gubica je izkaz mojega bivanja, odločitev, težkih pa tudi radostnih trenutkov. Vse to je življenje.
PREBERITE TUDI: Sarah Jessica Parker: "Nimam se namena nenehno ukvarjati s svojimi gubami in staranjem" Poznam dame, ki same sebi rečejo, da so pa zdaj res že zelo stare, ko obhajajo trideseti rojstni dan. Ker se jim bodo začele veke povešati, dojke bo vleklo k tlom, koža ne bo več elastična, noge bodo neprivlačne in še kup podobnih občutenj, ki prevevajo mlade ženske, ki se ne zmorejo sprijazniti s staranjem, pa četudi se to sliši malce nenavadno. Ker vedno ob besedici staranje pomislimo na sivolase sključene ljudi.
Ko smo sami sebi v redu, ko sebe ljubimo in se sprejemamo takšne kot smo, ne da bi se zelo ozirali na mnenja drugih in na zahteve in pritiske medijev, potem se lahko staramo dostojanstveno, v stiku s seboj in lastnimi potrebami in željami. Vsakdanje dogodivščine lahko jemljemo kot nove izzive, da nabiramo znanje in izkušnje, sebe spoznavamo v luči pridobljene modrosti in naše odločitve so tudi zato bolj premišljene. S tem ni popolnoma nič narobe. To smo pač – mi.