V letu 2015 je Urbanistični inštitut Republike Slovenije, pod vodstvom dr. Boštjana Kerblerja, izvedel obširno anketo, s katero so želeli opredeliti inovativna bivalna okolja za starejše, ki bi ustrezala potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji in bi omogočala, da bi starejši čim dlje ostali aktivni člani družbe, hkrati pa bi bila finančno vzdržnejša za starejše ljudi in slovensko družbo nasploh.
V raziskavi so ugotovili, da skoraj vsi anketirani živijo v lastni hiši ali stanovanju. Nekaj malega je najemnikov, ti pa pretežno živijo v bivališčih za neprofitni najem.
Med tistimi, ki živijo v stanovanju, jih več kot polovica živi v pritličju, prvem, drugem ali tretjem nadstropju, in v skoraj treh četrtinah primerov v njihovih zgradbah ni dvigal.
Bivališča anketiranih so velika. Skoraj 70% jih živi v domu, ki meri med 51 in 150 m2. To večinoma pomeni bivališče v velikosti 2 do 4 sobe. V teh bivališčih jih skoraj polovica živi med 31 in 50 let.
Povprečno število članov v gospodinjstvu med anketiranimi je 2,42; četrtina jih živi samih, dobrih 40% pa v dvoje. Če potrebujejo pomoč, se lahko obrnejo na sorodnike; ti večinoma živijo nekje blizu anketiranih. Ena petina jih živi v istem gospodinjstvu, ena petina v isti stavbi, vendar v drugem gospodinjstvu, več kot četrtina pa v isti soseski oziroma kraju. Najbližji sorodniki so pri dobri polovici anketiranih oddaljenih 20 km ali manj. Ko so anketirance vprašali, kdo bi jim pomagal, če bi zboleli, jih je skoraj 90% odgovorilo, da partner ali drug družinski član. Na te iste osebe bi se največkrat obrnili tudi, če bi potrebovali nasvet pri pomembni družinski ali osebni zadevi, če bi bili potrti in bi se želeli s kom pogovoriti ali pa če bi morali nujno zbrati vsoto okoli 600 evrov, da bi se rešili iz neke stiske.
Ko so jih povprašali, kaj bi bilo treba spremeniti v njihovem bivališču, da bi lahko v starosti samostojno bivali, je prevladovala potreba po ureditvi kopalnice in stranišča. Sledila je preureditev, ki omogoča lažje in varno premikanje ter preureditve, ki omogočajo lažji dostop do bivališča. Anketiranim je zelo pomembno, da se v bivališču počutijo samostojno in neodvisno. Prav tako jim je pomembno, da se v njem in pa v širšem okolju znajdejo. Pomembna pa je tudi ugotovitev, da jim bivališče predstavlja velik dosežek v življenju in da predstavlja zapuščino za naslednje generacije, pa hkrati spomin na njihovo življenje. Na svoje bivališče in na okolje, v katerem živijo, so precej navezani.
O selitvi večinoma ne razmišljajo; samo slabih 14% jih je odgovorilo pritrdilno. Le ti so o selitvi razmišljali največkrat zaradi neprimernega stanovanja, nezmožnosti skrbeti zase, zdravstvenih težav in težav pri samostojnem vzdrževanju bivališča. Če bi se morali preseliti, bi jim bilo bolj pomembno, da ostanejo v istem kraju ali v bližini, kjer živijo zdaj, tudi na račun neizpolnjenih želja glede urejenosti stanovanja.
V bližini svojega doma bi najraje imeli družbo sorodnikov (kar dobrih 60%). Sledijo prijatelji s slabih 16%, na tretjem mestu so s slabimi 7% ljudje različnih starosti.
Če bi potrebovali pomoč, bi si najverjetneje želeli zdravstveno oskrbo in fizioterapijo na domu, pa dostavo hrane na dom, dostavo naročenega blaga iz trgovine na dom, pomoč pri nakupovanju in pomoč pri gospodinjskih opravilih. Če pa bi se znašli v situaciji, ko ne bi mogli več skrbeti zase, niti s pomočjo sorodnikov, bi se najverjetneje odločili za dom starejših občanov ali bivanje v obstoječem domu z oskrbo na domu.
Ko so anketirance prosili za oceno manj znanih oblik bivanja, so najvišjo oceno dodelili bivanju v večgeneracijski stanovanjski stavbi, najmanj pa bivanju pri oskrbniški družini. V bistvu pa ni večje razlike med ocenami, saj se jim te oblike niso zdele najbolj sprejemljive.
Anketirani večinoma nimajo težav pri plačevanju stanovanjskih obveznosti, če pa že, pa jih povzročajo predvsem nizki prihodki. Ko so jim predstavili možnosti in rešitve, ki omogočajo dodatne prihodke iz lastništva stanovanja/hiše, so bili bolj ali manj nedovzetni zanje. Najbolj so bili naklonjeni oddaji dela stanovanja ali hiše najemniku ter prodaji bivališča in najemu neprofitnega stanovanja.
V anketi so sodelovale osebe v starosti nad 50 let, z različno izobrazbo. Tri četrtine jih prebiva na podeželju ali v manjšem kraju oz. mestu, v strnjenem naselju. Večina anketiranih je bila upokojencev, prav tako tudi večina žensk.