Knjiga Starost ni za mevže z rezultati raziskave in ugotovitvami s strokovnih posvetov OPRO nakazuje, da se po upokojitvi kljub upadu ekonomske in socialne moči moškega razmerje moči najpogosteje ohranja. Spremembe v razmerju moči so bile povezane s psihosocialnim razvojem osebnosti v starosti in novim razumevanjem, sprejemanjem ter spoštovanjem partnerja.
Avtor knjige Otto Gerdina je pojasnil, da vsebina publikacije temelji na ugotovitvah in raziskavah, s pomočjo katerih je prišel do rezultatov, v kolikšni meri in na kakšne načine je prisotno nasilje med in nad starimi pri nas, pa tudi v svetu. Gerdina je poudaril, da ga je pri raziskavi zanimalo predvsem, ali se nasilje med partnerjema spremeni po upokojitvi in kaj starejši partnerji, ki so skupaj vrsto let, v tretjem življenjskem obdobju jemljejo kot nasilje in kaj ne več.
»Raziskava je podala tudi zanimive rezultate o tem, kako so zakonci, ki so sodelovali z nami, prepoznavali nasilje pred leti in kako ga prepoznajo danes. Pri štiridesetih letih se jim je morda neko dejanje zdelo nasilno, jih je nek dogodek spravi v jezo, bes. Podoben dogodek, ki se jim je pripetil po sedemdesetem letu starosti pa niso več ocenili kot nasilje, prepoznali so ga lahko celo kot smešno dejanje, s katerim niso izgubljali živcev in časa,« je pojasnil Gedina in dodal še, kako starejši ko smo, drugače jemljemo življenjske poteze, odločitve in nenazadnje tudi dejanja svojega partnerja. Postajamo zrelejši, modrejši in strpnejši, saj se pričnemo zavedati, da se naše življenje počasi izteka, spominjamo se lepih stvari in poskušamo trenutke, ki so še pred nami, narediti čim lepše.
Knjiga Starost ni za mevže, temelji na raziskavi partnerjev, ki so starejši od 75 let in imajo za seboj mnogo let skupnega življenja. Res pa je, da se niso dotaknili revnejšega sloja, vsi sodelujoči so bili nekoč dobro situirani in izobraženi.
Poleg avtorja knjige, sta na okrogli mizi sodelovala tudi psihiater in literat dr. Matjaž Lunaček in dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo.
Dr. Lunaček je povedal, da ga je knjiga pritegnila, opozoril pa je, da se mu agresivnega gona ne zdi ustrezno spolno razlikovati, da gre pri obeh spolih za nasilje, le da so oblike različne. K temu je prikimala tudi dr. Vesna Leskošek in dodala, »da agresija nima spola, obstajajo pa dokazana dejstva o spolno specifičnem nasilju. In da nasilje skozi proces socializacije socializiramo. Se pa v starosti karte premešajo. Ženske, ki so vse življenje trpele nasilje, se pogosto v starosti spremenijo v skrbnice nekdanjih nasilnežev, zaradi česar se razmerje moči utegne spremeniti.«
Dr. Leskošekova je poudarila še, da je pri nas starost zgolj »priročna tema za nabiranje točk pred volitvami, sama politika pa je kasneje slaba, zlasti glede revščine starih, kar se kaže v ukinjanju državnih pokojnin ali denimo pehanju starih v odvisnost od svojcev.«
Govorci so se dotaknili tudi vedno bolj moderne in pereče teme – evtanazije. Dr. Lunaček je povedal, da ne zagovarja evtanazije. Izpostavil je dejstvo, da »umirajoči, ki je v določeni fazi izpostavil željo po smrti (evtanaziji), potem takšno željo, ko je bil zares in resno bolan, opustil.« Po njegovih besedah je soočanje s trpljenjem nekaj, kar ne traja kontinuirano, poleg tega pa ga zdravnika znajo do velike mere lajšati. Pojasnil je še, da če si nekdo želi smrti zaradi trpljenja, to iz medicinskega stališča ne zdrži.
Poudaril je tudi, da izraz pasivna evtanazija, ki ga ljudje pogosto uporabljajo, ne obstaja. »Obstaja pa opustitev nesmiselne pomoči v neki fazi bolnega, ko ga ne bomo več prepričevali in priklapljali na neke respiratorne aparate, ko se ve, da je smrt zelo blizu. Takšna opustitev zdravljenja nikakor ni evtanazija. Evtanazija pomeni aktivni poseg v skrajševanje človekovega življenja.«
Dr. Vesna Leskošek se je dotaknila še medgeneracijskega nasilja in poudarila, da stari težko razkrijejo nasilje mlajših nad njimi, da pa narašča število sodnih prepovedi približevanj nasilnih mlajših. Pogosto to nasilje izvira iz ekonomske odvisnosti od staršev ali starih staršev in gre za polaščanje njihovih pokojnin.
