SPODAJ PRILAGAMO ODPRTO PISMO DRUŠTVA SREBRNA NIT:
15. junija obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Raziskave opozarjajo na povečanje nasilja nad njimi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se število primerov nasilja v svetovnem merilu povečuje – tudi zaradi staranja prebivalstva. SZO razpolaga z oceno, da je vsak šesti starejši deležen ene od oblik nasilja. Slednje se nad starejšimi dogaja večinoma v družini, a tudi v domovih starejših in na sistemski ravni. Ima namreč različne oblike: fizično, verbalno, spolno, psihično, čustveno, materialno, zanemarjanje, tokrat dodajamo še zdravstveni in informacijski vidik. Najbolj skritih oblik nasilja na zunaj ne vidimo, a jih starejši še kako čutimo.
Tretji forum predsednice države maja letos je posebno pozornost namenil prav nasilju, izpostavljeno je bilo tudi nasilje nad starejšimi. S tem je bilo jasno podprto stališče o njegovi popolni nesprejemljivosti. Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je še ena od priložnosti, da vsakdo pri sebi preveri, kako in koliko lahko prispeva, da bo nasilja manj. Vsakodnevno, v vseh oblikah, okoljih in v vseh družbenih skupinah.
Huda oblika fizičnega nasilja vedno dobi veliko pozornosti v medijih, a veliko je drugih oblik nasilja, ki so ali spregledane ali jih okolica in družba minimalizirata. V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost si želimo, da bi se o tej temi govorilo skozi vse leto in tudi o konkretnih rešitvah in pomoči pri tem nesprejemljivem pojavu. Obsojamo vsako obliko nasilja nad komer koli, še posebej nad ranljivimi skupinami, kamor sodi veliko starejših. Ti so zaradi bioloških, psihosocialnih in drugih značilnosti, ki jih starost prinaša, posebej izpostavljena družbena skupina. Kmalu bo skoraj tretjina prebivalcev v Sloveniji starejših oseb.
Tokrat izpostavljamo zdravstveni in informacijski vidik z zaskrbljujočim podatkom, da že več kot 145.000 prebivalcev in prebivalk v državi nima osebnega zdravnika, od teh je veliko starejših. Gre za šibke člene v družbi in v zdravstvenem sistemu, veliko je revnih, starejši se tudi vedno težje znajdejo v pospešeni, agresivni informatizaciji zdravstva. Gre za »digitalno nasilje« nad starejšimi; mnogi zaradi kognitivne ranljivosti slabše sledijo novim tehnologijam ali so preveč revni, da bi imeli dostop do pametnega telefona ali računalnika. Zato ne tako redki ostajajo celo zunaj sistema naročanja in zdravstvene obravnave. Dodatni vidik je obremenjevanje mlajših (družinskih članov ali drugih) zaradi potencialnega kršenja človekovih pravic – o zasebnosti in varovanju občutljivih podatkov. V Srebrni niti se zavzemamo, da je vsem dosegljiv tudi analogni sistem, vsaj še dvajset, trideset let.
Izpostavljamo še eno vrsto nasilja, to je dostop do dolgotrajne oskrbe, zlasti v domačem okolju, in s tem povezano nemoč in trpljenje starejših in njihovih bližnjih, zlasti hudo bolnih in umirajočih. Čakalne dobe za mesta v domovih starejših so nesprejemljivo dolge, marsikdo postelje ne dočaka. Trenutno na sprejem čaka po podatkih SSZS 18.770 ljudi, od tega je 5000 čakajočih nujnih primerov. Zaradi pomanjkanja kadra je v domovih okrog 1000 postelj praznih. Pozivamo pristojne odločevalce k takojšnji ureditvi in podpisu kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, saj izvajalcev manjka vsepovsod.
Tudi Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe problematike akutno ne bo rešil, saj manjkata ključna dejavnika, primerno nagrajevanje zaposlenih in izboljšanje njihovega položaja v družbi. S tem problemom je povezano tudi iskanje možnosti oskrbe za hudo bolne in umirajoče v domačem okolju, saj paliativna oskrba ni dovolj razvita, marsikje je sploh ni, zavodi za oskrbo na domu pa podhranjeni, subvencioniranje storitev s strani občin zelo različno, torej gre še za eno obliko diskriminacije starejših - dostop do oskrbe na domu, zlasti paliativne.
Čaka nas veliko dela. Nujno je, da vsi združimo moči proti revščini starejših. Ko bo te manj, še posebej med starejšimi samskimi ženskami, kjer narašča, bo tudi manj vseh oblik nasilja. In združiti je potrebno moči, da bo dolgotrajna oskrba čim prej dostopna vsem, ki jo potrebujemo. Seveda na solidarnostni način. Danes so patronažne medicinske sestre tiste, ki lahko pridejo v vsak dom, a le v okoljih, kjer je ostala mreža družinskih zdravnikov, zato bi jih bilo potrebno tudi bolj vključevati v postavljanje sistema dolgotrajne oskrbe.
Ne pozabimo, da starejši potrebujemo zagovornike, to smo lahko mi vsi. In ne pozabimo, da bomo vsi starejši.
Srebrna nit – Združenje za dostojno starost