Povod za današnje razmišljanje je elektronsko sporočilo bralke, ki redno bere moje kolumne v reviji. Dovolila mi je, da lahko povzetek njenega pisma objavim tukaj. Namen današnjega tuhtanja je, kako starši oziroma mame nimate vpliva na to, kakšno partnerko in ženo si izbere njihov sin. Je takšna kot je in pri tem naše mnenje, zavore ali obsodbe nimajo mesta. Vem, s tem se je težko strinjati, saj gre za našega otroka, ki pa je odrasel moški. Tega pač ne smemo pozabiti. In kot tak je odgovoren za lastne odločitve s kom si bo ustvaril družino in partnersko zvezo.
Bralko boli odnos snahe do nje, saj da ni nič prijazna, pa vendar jo je gospa sprejela, saj je to vendarle žena sina. In mami njenega vnuka. Boli jo, da jo snaha ne sprejema, je hladna in osorna, medtem ko je do drugih prijazna in prijetna. Vse kar želi od snahe je spoštovanje, ker je z ničemer ni prizadela in jo je sprejela odprtega srca. Bralka se sprašuje, kje je torej rešitev? Ali so pri tem generacijske razlike res tako odločujoče in kako se lahko tak odnos otopli?
Kaj menite vi, dragi bralci? Se soočate s takšnimi ali podobnimi odnosi? Hladnostjo, odtujenostjo? Vem, da so to boleče točke, v katere smo vsi zapleteni, saj okoli nas obstajajo ljudje, ki so tudi del naše širše družine, s katerimi enostavno nismo kompatibilni. Lahko se je kdaj mimogrede zgodilo, da smo kaj rekli ali pokritizirali brez slabega namena, pa je dotična oseba, na primer snaha to vzela kot nekaj, s čimer jo hočemo prizadeti, jo soditi ali ji pamet soliti. Tega mi ne vemo, v njej pa je ostal trpek okus, na podlagi katerega je oblikovala svoj odnos do nas. Lahko se je zgodilo, da je nekoga drugega slišala, da je tašča takšna in takšna ter si je na podlagi tega tako imenovanega »halo efekta« oblikovala lastno mnenje, za katerega sploh ni nujno, da je v skladu z resnično osebo oziroma z njenimi kvalitetami in pozornostjo.
Dejstvo je, da nas krivica in nespoštovanje v odnosih bolijo. Pa najsi je to snaha, zet, lastni otroci, partner, sodelavci in drugi ljudje, ki tvorijo našo socialno mrežo. Ker običajno mi o sebi imamo izdelano določeno mnenje in ko odnos drugih ljudi do nas ni usklajen z našim videnjem samih nas ter prihaja do velikih razlik, nas to vedno boli. In nas vodi v preizpraševanje, kje smo ga polomili, kaj se je zgodilo, zakaj so takšni do nas in podobno. Kljub vsemu naštetemu bi rada poudarila, da smo vedno mi tisti, ki kreiramo določene odnose, seveda z naše strani do drugih ljudi in da smo mi tisti, ki upravljamo z lastnimi odločitvami in čustvi. Kaj pa pravite vi?
Avtorica kolumne Melita Kuhar vodi projekt Svetovalnica.si. Več o tematiki in ostalih medsebojnih odnosih lahko preberete na spletni strani http://svetovalnica.si/.