Danes praznujejo najmanjši borci za življenje. Vsako leto se v Sloveniji prezgodaj rodi približno 1400 otrok. Trenutna meja preživetja je 22. teden nosečnosti, kjer znaša 20 odstotkov, medtem ko je po 27. tednu že kar 90 odstotna.
Prezgodaj rojeni otroci so postavljeni pred velike izzive – imajo povečano tveganje za slabši razvoj osrednjega živčevja, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Najpogostejše posledice prezgodnjega rojstva pa so kronične bolezni pljuč in posledice zapletov v možganih.
Junaki prvega nadstropja
Zgodba projekta Junakov prvega nadstropja se je začela leta 2019, ko je mamica Petra ležala v porodnišnici in čakala na carski rez. Vedela je, da je manjši od dvojčkov težek le 900 gramov in želela si je kakršnekoli motivacije, spodbude, podpore. Ko je brskala po internetu, da bi našla kakšno podobno zgodbo, ki bi ji vlila malo upanja in ni našla ničesar, se je odločila, da bo, ko se vrne iz porodnišnice, začela zbirati zgodbe, ki bodo pomagale mamicam v tej situaciji.
Tako so se rodili Junaki prvega nadstropja. Na Facebook in Instagram profilu od leta 2020 skoraj vsak teden izide nove zgodba – zgodba o moči, zgodba o borbi za življenje malih junakov, velikih komaj za dlan.
Izšla je že druga knjiga
V začetku letošnjega leta so zgodbe prvič izšle v knjižni obliki, zdaj pa je izšla že druga zbirka zgodb. V novi knjigi se predstavi 49 junakov - od naše najmanjše nedonošenke Erin, ki se je rodila 370grami, pa trojčkov, do male bojevnice Frejye ter Eme, ki je preživela sepso in bakterijski meningitis.
Neverjetna moč
Zgodbe pripovedujejo o močni želji živeti, o borbi naših najmanjših in njihovih staršev. Vsaka izmed zgodb je kamenček v mozaiku podpore za mamice, ki so v tej situaciji sedaj. »Večkrat mi mamice napišejo zahvalo, da jim je bilo lažje, ko so zgodbe prebrale, da so jim vlile novo moč in optimizem,« pove Petra Znoj, mamica nedonošenih dvojčkov, ki stoji za projektom Junaki prvega nadstropja.
Izbrani odseki iz zgodb
Zaradi prekratke gestacijske dobe in nizke teže otrok nam niso dali dosti upanja, da bi otročka preživela, nekoliko več možnosti so dali dečku, saj je bil težji od deklice. Takoj po rojstvu so mi povedali,da otročka sicer imata utrip, vendar nista zajokala. Po skoraj 2 urah so nama povedali, da je deklica Erin zajokala in da so jo preselili v inkubator na EINT. Erin se je rodila v 23.tednu nosečnosti, tehtala je 370g in merila le 24 cm. (Erin in mamica Aleksandra)
Žal ni šlo vse po naših željah. Na hladno ponedeljkovo jutro, 9. februarja 2015 sem bila sprejeta v ljubljansko porodnišnico. Takoj je sledil urgentni carski rez in v 26. tednu gestacije so se rodili naši trije junaki. Rok, Jure in Zala so bili ekstremni nedonošenčki. Možnosti za preživetje so bile zelo majhne. (Rok, Jure, Zala in mamica Mihaela)
Obstajajo bolezni in nihče se jim ne more popolnoma izogniti. So pa seveda male in velike zmage – stojiš na valeti, maturi, podelitvi diplome svojega otroka. In si srečen. A res največja sreča je, ko njo vidim srečno, čeprav neprespano, s svojim otrokom v naročju. Vse dobro malim borcem, drobižkom in poguma mamicam in očkom. (Nika in mamica Alenka)
Mia je zbolela za bakterijskim meningitisom s sepso. Ločeni smo preživljali najtežje trenutke. Očka je bil ob Mii v Ljubljani, jaz pa s sestrico Emo v bolnišnici Izola, kjer so se želeli prepričati, da je zdrava. Na srečo je bila in po 5 dneh smo bili spet združeni, a nepopolni, saj je bila Mia na intenzivni enoti Pediatrične klinike. Ker se je bakterija kljub temu, da je dobila že v Izolski bolnišnici ustrezen antibiotik, razširila po celem telesu, je Mia utrpela krvavitve v možganih in napovedi zdravnikov niso bile rožnate. (Mia, Ema in mamica Tjaša)
Svojo knjigo lahko naročite TUKAJ.