Na naš elektronski naslov smo prejeli vprašanje bralke Margarete. Sprašuje takole:
Prebrala sem informacijo o delni pokojnini, mene pa zanima, kako lahko legalno po 2 uri dnevno (pa še to le občasno, ljubiteljsko, podobno kot slikanje ali vezenje, torej ne vsak teden, ampak v povprečju letno gledano, bi mogoče to znašalo toliko ur ali pa še manj), največ pa 10 ur tedensko izdelujem izdelke iz gline (skodelice, pladnje, krožničke) in jih prodam na lokalnem sejmu. Sem upokojenka, za to delo bi se rada odločila tudi iz razloga, da aktivno preživljam starost, prodaja nekaj izdelkov, morda 2 ali 3 na dva meseca bi mi omogočil vsaj delno pokrivanje materialnih stroškov. Ali moram izpolnjevati tudi kakšne druge pogoje, kot so dovoljenja za to delo, certifikat. Menda obstajajo izjeme za takšen manjši obseg dela, ki ga lahko štejemo med dejavnosti na področju ohranjanja kulturne dediščine in razvoja podeželja, vendar mi na to vprašanje nihče ne zna odgovoriti. Bistvo je v tem, da bi to dejavnost lahko pokazala na lokalnih prireditvah in kakšen izdelek tudi prodala, če bi bilo zanimanje. Zanima me torej vprašanje glede finančnega in davčnega izpolnjevanja pogojev in pogojev za delo, izvajanje dejavnosti, ali poenostavljeno, za katero vrsto inšpekcije (davčno, delovno, sanitarno...) je to delo in prodaja nesporno oz. kaj je sporno in kaj bi morala narediti, da bi to lahko izvajala.
Vprašanje ni pomembno samo zame, ampak za vse udeležence različnih usposabljanj v okviru tretjega življenjskega obdobja, ki bi svoje izdelke prodajali in še posebej za članice društev podeželskih žena, ki bi rade prodale (en ali dva izdelka letno – prtiček, zaveso, pletene nogavice ali rokavice in seveda tradicionalno lokalno pecivo).
Za odgovor in pomoč se vam iskreno že vnaprej zahvaljujem!
Za odgovor smo prosili Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pojasnili so sledeče:
Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj v skladu s pokojninsko zakonodajo status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. To pomeni, da nekdo ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in še biti zaposlen ali imeti s.p. ali opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi (izjema je delna pokojnina). Oseba, ki se želi upokojiti, mora tako predhodno izgubiti status zavarovanca (prenehanje zaposlitve, prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, itd.), saj se v nasprotnem primeru taka oseba v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (nezmožnost dela zaradi starosti) ni nastopil.
1.
Pojasnjujemo, da v skladu z veljavno zakonodajo upokojenci lahko opravljajo določene oblike del in ob tem ohranjajo pokojnino. Zakonodaja omogoča sklepanje pogodb civilnega prava oziroma avtorske pogodbe, pri čemer upokojencem pokojnina ne miruje. Če namreč niso podani elementi delovnega razmerja, kar primarno presoja delodajalec, nadzoruje pa Inšpektorat RS za delo, lahko upokojenci po upokojitvi neomejeno sklepajo civilne pogodbe po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 97/07-uradno prečiščeno besedilo), na primer podjemno pogodbo ali pogodbe po avtorskem pravu v primerih, ko gre za avtorsko delo. Menimo, da je po veljavni delovnopravni zakonodaji pogodbeno delo možno le v primeru občasnih oziroma začasnih del, pri čemer je v zvezi s samo naravo teh del potrebno opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in, ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa. ZPIZ-2 upokojencu ne omejuje, da poleg pokojnine tako pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih pogodb civilnega prava oziroma avtorskih pogodb.
2.
Upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno. Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14-ZPDZC-1, v nadaljevanju ZUTD) omogoča sklepanje pogodb o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki imajo sicer značaj posebnega civilno pravnega pogodbenega razmerja, ki lahko hkrati vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja. V slednjem se začasno ali občasno delo razlikuje od dela po podjemni ali avtorski pogodbi, za katero je značilno, da podjemnik oziroma avtor nista podrejena naročniku tako kot delavec v delovnem razmerju delodajalcu, ampak samostojno izpolnita naročilo. Upokojenec v tem primeru v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri je med drugim navedeno obdobje opravljanja dela in število ur, določena urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka. Upoštevati je potrebno zakonske omejitve, in sicer glede najnižje urne postavke (4,20 evrov bruto), dovoljenega števila ur opravljenega začasnega ali občasnega dela (s strani upravičenca največ 60 ur v koledarskem mesecu) ter maksimalne višine letnega dohodka upravičenca (6.300 evrov bruto), poleg navedenega pa je delodajalec zavezan k upoštevanju določb delovno pravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, prav tako pa bo moral spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu. Začasno oziroma občasno delo ima, kot že pojasnjeno, lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kar je pri podjemni oziroma avtorski pogodbi nedopustno.
3.
Upokojenci pa lahko opravljajo tudi osebno dopolnilno delo (ODD) v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS št. 32/14, v nadaljevanju ZPDZC-1), ki predstavlja izjemo od dela črno, v kolikor se opravlja v okvirih predmetnega zakona. ZPDZC-1 in Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS št. 94/14, v nadaljevanju Pravilnik) delita dela, ki se lahko opravljajo kot ODD, na dve osnovni skupini (odvisno od vrste dela in od tega, kdo ima obveznost nakupa vrednotnice), Pravilnik pa v okviru teh dveh skupin natančno določa vrste del, ki se znotraj posamezne skupine lahko opravljajo kot ODD. V prvo skupino, v okviru katere ima obveznost nakupa vrednotnice naročnik storitve in se dela ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, sodijo tista dela, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko A. V drugo skupino, v okviru katere ima obveznost nakupa vrednotnic izvajalec storitve in se dela lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo, pa sodijo dela, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. Ta dela so našteta v prilogi 1 Pravilnika pod točko B.