Na včerajšnji novinarski konferenci je premier Janez Janša med drugim povedal tudi, da je za Slovenijo zagotovljeno kar tri milijone odmerkov cepiv proti COVID-19. Po njegovih besedah bi lahko zadostno precepljenost dosegli že pred poletjem. Več o včerajšnji novinarski konferenci si lahko preberete tukaj.
Cepiva bo torej dovolj, še vedno pa se pri ljudeh poraja mnogo vprašanj v zvezi s cepljenjem in cepivom proti COVID-19.
Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), smo poslali nekaj najpogostejših vprašanj v zvezi s to tematiko: Ali se priporoča tudi cepljenje tistih oseb, ki so covid-19 že prebolele? Ali naj se cepijo šele nekaj mesecev po preboleli bolezni? Ali je prebolela bolezen zagotovilo za zaščito? Če je oseba okužena s covid-19, pa tega še ne in se kljub temu cepi, kakšni so lahko učinki? Ali zaradi cepljenja bolezen preboli lažje? Zakaj je za zaščito pred covid-19 potrebno cepivo v dveh odmerkih?
Pri NIJZ so za portal MojaLeta.si pojasnili:
Zaščita po cepljenju proti COVID-19 se vzpostavi 7 do 14 dni po drugem odmerku cepiva. Po prvem odmerku je zaščita le delna. Ker nobeno cepljenje ne zagotavlja 100 % zaščite, obstaja majhna možnost, da zbolijo tudi cepljene osebe, vendar pa je verjetnost, da zbolimo, veliko manjša, kot če nebi bili cepljeni.
Mogoči so seveda tudi primeri, ko je bila oseba v stiku z okuženo osebo že pred cepljenjem in se je torej okužila že pred cepljenjem ter nato zbolela po večdnevni inkubacijski dobi. V primeru, da je bila oseba v tem vmesnem času od okužbe do pojava bolezni cepljena, jo cepivo še ni moglo zaščititi, ker se v tako kratkem času po cepljenju še ni vzpostavila imunost.
V primeru, da se okužimo z virusom SARS-CoV-2 po tem, ko smo že prejeli prvi odmerek cepiva proti COVID-19, je priporočljivo cepljenje z drugim odmerkom odložiti najmanj do konca izolacije. Ker podatki kažejo, da so osebe zaščitene 90 dni po preboleli okužbi, se lahko cepljenje odloži do 90 dni po preboleli okužbi, zlasti v času, ko je cepiva malo.
Zbrali pa smo še nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov:
Kaj želimo doseči s cepljenjem?
Cilj cepljenja je na začetku predvsem zmanjšati umrljivost in število hospitalizacij zaradi covid-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka covid-19 in razbremeniti zdravstveni sistem.
Zakaj je pomembno, da se cepimo?
Samo z zaščitnimi ukrepi ni možno dovolj učinkovito preprečevati novih okužb z virusom SARS-COV-2, zato pričakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo prebivalcev z varnimi in učinkovitimi cepivi.
Kakšen je vrstni red cepljenja?
Glede na količino prvih odmerkov cepiv bomo k cepljenju najprej povabili oskrbovance v domovih starejših občanov, zaposlene v zdravstvu, ranljive prebivalce zaradi starosti in kroničnih bolezni, zaposlene v kritični infrastrukturi (npr. delavci zaposleni v vzgoji in izobraževanju, transportu, živilski industriji, gasilci, policija, vojska in drugi v za delovanje družbe pomembnih javnih službah). Ob povečanju razpoložljivosti cepiv se cepljenje postopoma razširi na vse prebivalce.
Kako deluje cepivo proti COVID-19?
Cepivo proti covid-19 deluje tako, da bolezen prepreči s predpripravo odziva imunskega sistema. Z vnosom cepiva v telo vnesemo navodilo za nastanek virusne beljakovine, ki jo prepozna imunski sistem in ustvari zaščito. Ko smo naslednjič z virusom v stiku, ga imunski sistem prepozna in uniči, še preden bi povzročil bolezen covid-19.
Ali cepivo vsebuje živ virus?
Cepivo ne vsebuje virusov in ne more povzročiti bolezni covid-19.
Ali se cepivo lahko vgradi v našo DNK in jo spremeni?
Cepivo proti covid-19 ne povzroči spremembe človeškega genoma. Vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v celicah le začasno, toliko časa, da proteini, ki jih tvorijo, sprožijo tvorbo protiteles in telo prične z imunskim odzivom. Cepiva se v telesu kmalu razgradijo in se torej ne vgrajujejo v celično jedro in ne spreminjajo človeške DNK.
Koliko časa bo cepivo delovalo zaščitno?
O trajanju zaščite je mogoče govoriti samo v časovnih okvirih študijskega spremljanja. Za zdaj je zanesljivo, da cepiva ščitijo vsaj tri mesece, a kmalu bo to verjetno mogoče trditi za pol leta, ko bodo prišli dodatni podatki. S podaljševanjem časa opazovanja bo postalo jasno, kolikšno je dejansko trajanje zaščite.
Kako smo zaščiteni pred COVIDOM po prvem prejetem odmerku cepiva COMIRNATY?
Za zaščito sta potrebna dva odmerka v razmiku 21 dni.
Podatki zaenkrat kažejo, da je po prejetem prvem odmerku pred okužbo s SARS -CoV-2 zaščitena dobra polovica cepljenih oseb. Teden dni po drugem odmerku je zaščitenih okrog 95 % cepljenih. Če cepljena oseba kljub vsemu zboli, je potek bolezni predvidoma lažji kot pri osebi, ki ni bila cepljena.
Kaj se zgodi, če drugega odmerka cepiva COMIRNATY ne prejmem točno čez 21 dni?
Zamuda drugega odmerka ni problematična. Cepite se v najkrajšem možnem času. Teden dni po drugem odmerku je zaščitenih okrog 95 % cepljenih oseb.
Prejel sem prvi odmerek cepica proti COVID-19. Ali lahko za drugi odmerek prejmem drugo vrsto cepiva?
Osebe, ki prejmejo prvi odmerek cepiva Comirnaty, naj tudi za drugi odmerek prejmejo cepivo Comirnaty. Posameznik naj bo obakrat cepljen z isto vrsto cepiva.
Kako je s cepljenjem oseb, ki imajo oslabljen imunski sistem?
Osebam, ki imajo oslabljen imunski sistem ali jemljejo imunosupresivna zdravila, svetujemo cepljenje, vendar bo verjetno učinkovitost cepljenja nekoliko manjša.
Kako je s cepljenjem kroničnih bolnikov?
Kronični bolniki so skupina z večjim tveganjem za težji potek covid-19, zato spadajo med prednostne skupine za cepljenje.
Ali se lahko cepim, če imam alergijo na penicilin? Če sem alergičen na pike žuželk?
Da. Ni zadržkov za cepljenje proti covid-19 pri bolnikih z alergijskimi boleznimi dihal in kože, niti pri bolnikih z anafilaksijo po pikih žuželk, hrani, zdravilih.
Ali ima cepivo kakšne neželene učinke?
Najpogosteje poročani neželeni učinki po cepljenju s cepivom Comirnaty pri udeležencih raziskave starih 16 let in več so bili: bolečina na mestu cepljenja, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, povišana telesna temperatura in oteklina na mestu cepljenja. Neželeni učinki so bili blage do zmerne intenzitete in so izzveneli v nekaj dneh po cepljenju.
V katerem primeru se cepljenje odsvetuje?
Cepljenje je kontraindicirano ob znani alergiji na sestavine cepiva.
Pri cepivih na osnovi mRNK je zaradi maloštevilnih sestavin cepiva (mRNK, lipidi, elektroliti, sukroza) kot potencialni alergen prepoznan le polietilen glikol (PEG). PEG je v medicini sicer široko uporabljan, je sestavina zdravil v tabletah in v številnih preparatih za injiciranje, alergije nanj so redke.