Lajšajmo stereotipe, kajti ukiniti jih ne moremo
Na Nizozemskem obstaja Nacionalni biro proti diskriminaciji po starosti. Ustanovili so ga že leta 1994. Namen biroja je, da se bori proti negativim stereotipom o starih da spremeni mnenja, da izboljša podobo starosti in vpliva na način življenja starejših ljudi. Ko so leta 1986 organizrali “Dan pritožb nad diskriminacijo po starosti” in spodbudili ljudi, da naj svoja pričevanja zaupajo po telefonu, je telefonski sistem vhodnih klicev v Hagu popustil pod številom klicev.
Zbrali so številna pričevanja o tovrstni diskriminaciji, ki zadeva ljudi vseh starosti.Tako so prejeli 46 % klicev od tistih pri štiridesetih, 29% od onih, ki jim je bilo pedeset let in več, in 18 % od onih pod trideset let. Jasno je, da je diskriminacija po starosti še posebej na področju zaposlovanja možna pri vseh letih. Sodelovanje javnih občil v tej kampanji je sprožilo zanimanje politikov in prebivalstva. Starejši delavci morajo vzdrževati svojo zaposljivost, zato potrebujejo izobraževanje. tako kot vsi drugi.
Njhova prednost je lahko v nekaterih lastnostih, znanjih in spretnostih, ki jih mladiše nimajo; večja sposobnost sporazumevanja, večja strpnost, večja ročnost, večja odgovornost in sposobnost istovetenja z delovno organizacijo, posedovanje posebnih spretnosti povezanih z delovnim mestom. Če prekinemo verigo znanja v podjetju, če pošljemo v pokoj veliko število starejših hkrati, se pretrga veriga znanja, ni več prenosa znanja na mlade in takšno podjetje posledično izgubi svojo prednost na trgu.
Premagovanje zmotnih stereotipov je večna tema. Nepreverjena in neutemeljena resnica o starejših je v tem, da stari jemljejo delovna mesta mladim. Podobno so nekoč trdili, da ženske kradejo delovna mesta moškim, ki jih ti potrebujejo.
Druga nepreverjena resnica je, da stari veliko stanejo. Izkazalo se je, da starejši precejšnji del svojih dohodkov in premoženja namenjajo mladim.
K obstoju stereotipov pripomorejo tudi stari sami, če pristajajo na to, da sta upokojitev ali prehod v poklicno nedejavno obdobje prehod v počitek in družbeno neangažiranost.
Tudi naše stranke so navadno različnih starosti
Zakaj zaposlovati starejše? Zato, ker so lahko dobri mentorji mlajšim, ker imajo nekatere zmožnosti, ki jih drugi, mlajši še nimajo. Dobro je, če zaposlujemo ljudi različne starosti, kajti tudi naše stranke so navadno različno stare. S starejšimi zapolnimo vrzeli, se soočimo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile. Starejši so rentabilni. Manjkrat so odsotni z delovnega mesta, bolj so zvesti svoji delovni organizaciji, bolj so stabilni.
Mnogi prosvetljeni delodajalci, tisti, ki verjamejo v družbeno pravičnost in odgovornost, pravijo, da gre pri diskriminaciji po starosti za neupoštevanje enakih možnosti in prilik za vse, ki so seveda zapisane v vseh sodobnih ustavah. Mnogi mislijo, da zakonodaja ne bo kaj dosti pomagala pri tem vprašanju in da je treba vzgojiti javno mnenje, če želimo doseči vidne rezultate na tem področju .
Med starimi in mladimi, tako kot nekoč v srednjem veku v cehih in bratovščinah, prihaja do prenosa znanja, a tokrat na drugačen način. Italijanski managerji , tisti, ki so še zaposleni, še bolj pa tisti, ki so v pokoju, so prepričani, da jim je družba marsikaj nudila in da so marsikaj prejeli brezplačno. Zdaj nudijo brezplačno pomoč mladim podjetnikom, ki niso še nikoli bili zaposleni. Pomagajo jim do kreditov, njhove zamisli naredijo uresničljive.
Kaj pa vzajemnost starih in mladih?
Ta vzajemnost se kaže tudi v obstoju tri generacijskih družin, kjer starejši igrajo vlogo razsodnih, tistih, ki mladim pomagajo z nasveti, pa tudi finančno. V današnjem svetu, v katerem se družba razbija na koščke, kjer je malo skupnih vrednot, se mladi velikokrat ne znajdejo. Starejši jim tako pomagajo iskati pot.
Dejstvo, da nobena od držav Evropske unije še ni našla dobrih odgovorov na vprašanja staranja prebivastva pomeni, da bomo potrebovali še veliko svežega vpogleda v položaj starejših in njihove razvojne zmožnosti. Veliko izobraževanja tako za politike in lokalno oblast, kot za širšo javnost. Veliko izobraževanja za kadrovske delavce in starejše delavce.
Dr. Dušana Findeisen je soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, izvedenka z izobraževanje in druga vprašanja starejših.
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in soustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsednica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter soavtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.