Po izračunih, ki temeljijo na primerjavi plačil iz lastnega žepa v obstoječem sistemu in v predlaganem sistemu dolgotrajne oskrbe, bi se ta za mnoge uporabnike in njihove svojce povišala za več kot 100 evrov mesečno, v nekaterih primerih pa bi lahko povišanje preseglo celo več kot 800 evrov mesečno. Skupnost zato opozarja, da zakon ne le, da ne odgovarja na ključne izzive skrbi za starejše v Sloveniji, temveč bi ob morebitni uveljavitvi izjemno poslabšal položaj večine današnjih in bodočih starostnikov ter njihovih svojcev.
»Starejši in svojci za storitve dolgotrajne oskrbe že danes plačujejo preveč iz lastnega žepa, zaradi česar si mnogi ne morejo več privoščiti ustrezne pomoči, ki jo zaradi bolezni in starostne obnemoglosti nujno potrebujejo. Po vseh dostopnih podatkih delež plačil iz lastnega žepa narašča mnogo hitreje kot javni izdatki. Osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, bi ta trend še dodatno zaostril, saj bi po projekcijah vsi stanovalci domov za starejše plačali več kot do sedaj. Podobno smo ugotovili tudi za uporabnike pomoči na domu, ki potrebujejo večji obseg pomoči mesečno,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Osnutek zakona zato predstavlja nov poskus, kako prevaliti čim več stroškov na same starostnike in njihove svojce – pa četudi bi ti vseskozi redno plačevali predviden prispevek za dolgotrajno oskrbo.«
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je informativne izračune, ki so podrobneje predstavljeni na njihovi spletni strani, pripravila na primerih stanovalcev v domovih za starejše in uporabnikov pomoči na domu, pri katerih je uporabila predlagano ocenjevalno orodje za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Temeljijo na predpostavki, da se uporabnikom zagotavljajo podobne storitve in z enakim obsegom kadra kot trenutno, in upoštevajo predlagano ukinitev dodatka za pomoč in postrežbo.
Informativne izračune si lahko pogledate tukaj.