“Vse se mi zatika. Nič več ne teče gladko tako kot nekoč, nič. Dan je raztrgan in luknjast. Reci in piši. Ne, res, nikakor. Ne gre mi več.”
Intimen vpogled v notranji svet demence
Tvarina uma je globoko intimen in ganljiv roman, ki raziskuje grozljiv spust v demenco iz perspektive osebe, ki to doživlja.
Naš glavni junak je enainsedemdesetletni nizozemski priseljenec in upokojeni zapisnikar pri pomorski organizaciji, Maarten Klein, ki z ženo Vero in psom Robertom spokojno živi v Gloucestru – vse dokler se neke zasnežene zimske noči njegova običajna pozabljivost ne začne bliskovito slabšati.
Bralci tako doživijo počasno miselno poslabšanje Maartena skozi njegovo vedno bolj fragmentirano razmišljanje in nezanesljivo pripovedovanje.
.jpg)
Od zmedenosti do izgube samega sebe
V začetku romana se srečamo z Maartenom, ki je nekoliko pozabljiv, izgublja vsakodnevne predmete in občasno pozabi, kateri dan v tednu je.
Toda ti na videz nedolžni lapsusi v razmišljanju kmalu vodijo v izgubljanje časa, pozabljanje nedavnih dogodkov in celo zamenjevanje sedanjosti in preteklosti.
Maarten začne svojo ženo zamenjevati za mamo ali medicinsko sestro, podoživlja dogodke iz svojega otroštva in časa 2. svetovne vojne, ter izgublja jezik.
Ob njem pa zvesto stoji njegova žena Vera, ki mu je predana, a hkrati to počasno izgubljanje Maartena lomi njeno srce.
Sprva mu poskuša pomagati kar sama, a jo Maartenovo korenito slabšanje stanja kmalu vodi k iskanju strokovne pomoči.
Preberite tudi: Predlog za branje: Poletni roman, ki vas popelje od Francije do Alžirije
Pripoved, ki sledi toku razpadajočega uma
Kar dela knjigo Tvarina uma resnično mojstrsko, je seveda Bernlefova odločitev, da bo celotna zgodba povedana le skozi Maartenove oči.
Ko se počasi razkraja Maartenov um, se razkraja tudi pripovedna struktura – mešata se sedanjost in preteklost, pripovedovalec o sebi deloma govori v tretji osebi, njegovi stavki pa so vse krajši, ko se naposled pomanjšajo v nič več kot drobec.
Bernlefovo pisanje je tako pretresljivo in prežeto z melanholijo ter neštetimi izgubami, a vseeno polno človeškosti.
Kljub težki temi avtor namreč ne podleže viktimizaciji glavnega junaka – kljub eroziji identitete, ki doleti Maartena, le-ta ni tragični junak ali žrtev, temveč polno realizirana oseba.
Spomin kot temelj identitete
Bernlef v romanu Tvarina uma tako raziskuje teme spomina in identitete ter portretira, kako neločljivo sta povezana. Kako je spomin osnova identitete ter kakšen vpliv ima Maartenova izguba spomina na njegov občutek jaza.
Roman raziskuje tudi nestabilnost časa pod vplivom demence in kako le-ta ne razkraja le spomina, temveč tudi občutek za čas ter posameznike sili v izolacijo od drugih ljudi pa tudi od samega sebe.
Rdeča nit, ki se vije skozi celotno zgodbo, pa je tudi ljubezen, ki jo Vera čuti do svojega moža, kot tudi bolečine in čustveni napor, ki prizadene ljubljeno osebo nekoga z degenerativno boleznijo.
Brez olepševanja, a z veliko topline
Roman Tvarina uma je tako siloviti in čustveni portret staranja, duševne bolezni in krhkosti človeškega uma.
Bernlef se danih tem loteva z empatijo in literarno prefinjenostjo, a brez da bi skrival napornejše resnice o izgubljanju samega sebe skozi bolezen.
Roman je postal kmalu po izidu mednarodna uspešnica, v letu 1987 pa je bil adaptiran tudi v film in gledališko igro.
Več o knjigi: https://morfem.si/knjige/knjige-za-odrasle/romani/tvarina-uma-bernlef/