Staranje namreč ne sme zmanjšati temeljnih pravic posameznika, saj so te nepogrešljive za polno vključenost v družbo in s tem tudi za dostojanstvo in kakovostno življenje. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob tem izpostavlja zavidljivo raven in pestrost storitev za starejše v Sloveniji, kot so domska oskrba, dnevni in medgeneracijski centri ter pomoč na domu, ki podpirajo večjo vključenost starejših v družbo, a opozarja, da te storitve niso dostopne vsem, ki jih potrebujejo. Prav tako opozarja na diskriminacijo starejših, ki zaradi bolezni in starostne oslabelosti potrebujejo več pomoči, in njihovih bližnjih.
»Ko govorimo o pravicah starejših v Sloveniji, se ne moremo izogniti dejstvu, da trenuten sistem diskriminira starejše, ki zaradi bolezni ali starostne oslabelosti potrebujejo več zdravstvenih storitev in pomoči. Čeprav so vse življenje plačevali zdravstveno zavarovanje, ob odpustu iz bolnišnice namreč nanje prenesemo levji delež višjih stroškov za storitve, ki jih potrebujejo. Gre za izrazito nepravičen sistem, ki mnogim preprečuje dostop do pomoči, ki jo potrebujejo za dostojanstveno življenje. Nesprejemljivo je, da finančno dodatno kaznujemo ravno tiste starostnike, ki se soočajo z večjo potrebo po tuji pomoči pri dnevnih opravilih,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
»Prav tako je treba nujno izpostaviti, da smo ena izmed redkih držav, kjer so svojci skoraj samodejno prisiljeni (do)plačevati za institucionalno oskrbo. To je vir mnogih zelo bolečih družinskih zgodb, kjer se starejši nemalokrat počutijo kot breme svojim otrokom in tudi zato ne uporabljajo storitev, ki jih potrebujejo. Zelo žalostno je, da smo priča zgodbam, ko so svojci zaradi denarne stiske prisiljeni svoje bližnje vzeti iz doma za starejše, jih preseliti v cenejši namestitveni obrat na Hrvaškem ali živeti v strahu, kako bodo plačali oskrbo, če se zdravstveno stanje bližnjega še poslabša,« dodaja Bizjak.