Za bolnike z astmo pa zvišano tveganje predstavlja tudi okužba s koronavirusom. »Pri njih se astma lahko poslabša, možen pa je tudi težji potek bolezni koronavirusa,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
"Tveganje poslabšanja je večje predvsem pri osebah, ki imajo že sicer težjo obliko astme, pri tistih, ki ne jemljejo redno predpisanih preventivnih zdravil ali pogosto potrebujejo olajševalna zdravila (Ventolin, Berodual)," so zapisali.
Astma se sicer najhitreje se širi v razvitem svetu, največja smrtnost za astmo pa je v slabše razvitih državah. Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim. Simptomi astme, ki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan.
Astma predstavlja pomembno breme zaradi slabše kakovosti življenja. Sodi med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pri otrocih najpogostejša kronična bolezen, prizadene tudi številne odrasle. Ni samo javnozdravstveni problem za razvite države, ampak se pojavlja v vseh državah, ne glede na stopnjo razvoja. Znaki astme so občasni in reverzibilni. Za mnoge bolnike ima astma velik negativni vpliv na vsakdanje življenje. Zato je v ospredje obravnave postavljena urejenost astme in ne predpisovanje zdravil. Z večjo prevalenco astme so povezani naslednji dejavniki tveganja: ženski spol (v odrasli dobi, medtem ko v otroštvu moški spol), astma pri starših, senzibilizacija na določene alergene, infekti spodnjih dihal, manj kot trije sorojenci, nizek socialno-ekonomski status, kajenje, debelost, seneni nahod, prisotnost domače živali, okoljska izpostavljenost, genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni faktorji.