O raku dojk, o znakih, na katere moramo biti pozorne, o tem, kako si pravilno pregledovati dojke, kako pogost je rak dojk in kakšen je odstotek tistih žensk, ki popolnoma ozdravijo, smo se pogovarjali z dr. Simono Borštnar, dr. med., specialistko interne medicine in internistične onkologije, vodje tima za zdravljenja raka dojk na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Kakšni so vidni znaki, ki lahko nakazujejo na raka dojk?
Pri samopregledovanju naj bo ženska še posebej pozorna na kakršnekoli spremembe na dojki (bulica ali zatrdlina v dojki ali v njeni bližini (pozorni bodite na območje podpazduh in vse do ključnice), sprememba velikosti ali oblike dojke, uvlečenost prsne bradavice ali nenavaden izcedek iz dojke, sprememba kože dojke (podobna postane pomarančni lupini), sprememba v barvi kože dojke, barvi areole (območja okoli bradavic) ali bradavic ali v videzu (koža postane rdeča, topla, otekla, luskinasta, dojka je občutljiva na dotik). Ženske naj bodo pozorne na kakršne koli spremembe dojk, saj se lahko rak pojavi kadarkoli, tako pred 50. letom, med dvema zaporednima mamografijama v obdobju dveh let z normalnim izvidom), kot tudi po 70. letu. Če opazijo kakršnekoli spremembe, naj takoj obiščejo svojega ginekologa ali zdravnika, ki jih bo napotil v ambulanto za bolezni dojk.
Kdaj in kako (tudi kako pogosto) naj bi si ženska pregledovala prsi?
Samopregledovanje je pomembno ne glede na starost. Vsaka ženska bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Tako lahko zgodaj zatipamo zatrdline in opazimo spremembe, na katere morda sicer ne bi bile pozorne. Predmenopavzne ženske naj pregled svojih dojk opravijo med 7. in 10. dnem menstrualnega ciklusa, pomenopavzne ženske pa naj si izberejo določen dan v mesecu. Kako pravilno pregledamo dojke: treba je sistematično pretipati obe dojki, pa tudi pazduhi in nadključnični loži. Poleg novo nastalih zatrdlin je potrebna tudi pozornost glede spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje. Svetujemo, da ženska o pravilnem pregledu povpraša svojega ginekologa oz. medicinsko sestro iz centra za bolezni dojk. (več o pravilnem samopregledovanju pa si lahko ogledate tudi na https://europadonna.si/ostani-zdrav/samopregledovanje/).
Ali lahko na raka dojk vpliva tudi način življenja (prehrana, zdravila ...)?
Da. Med dokazane nevarnostne dejavnike za nastanek raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Dejavniki tveganja so še starost ob prvi menstruaciji in ob menopavzi (nekoliko se poveča tveganje ob prvem perilu pred 12. letom in menopavzi po 55. letu), rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov (večje je tveganje, če ženske niso rodile ali pa so prvič rodile kasno), nekoliko poviša tveganje tudi jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev in nadomestnega hormonskega zdravljenja, debelost po menopavzi ter prekomerno pitje alkohola.
Kako pogosto se rak dojke ponovi?
Rak dojk se, kljub pravilnemu zdravljenju zgodnjega raka, ponovi pri približno četrtini bolnic.
Kako živeti z rakom dojk?
Zdravljenje raka dojk je v zadnjih desetletjih močno napredovalo. Rak dojk danes tako spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7-%. Pri zdravljenju raka dojk pa že dolgo ni pomembno samo to, da bolnica preživi, pač pa tudi, da zdravljenje preživi kakovostno, z dobro obvladanimi neželenimi učinki in brez kasnih posledic. Bolnice nas pogosto tudi vprašajo, kaj lahko same storijo, da lahko zmanjšajo možnost za ponovitev bolezni. Svetujemo jim, da je sprememba življenjskega sloga učinkovit način za izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja bolnic. Poleg tega so raziskave pokazale, da redna telesna vadba, vzdrževanje primerne telesne teže in omejitev uživanja alkoholnih pijač ter nekajenje zmanjšujejo ogroženost za ponovitev bolezni. Bolnicam so v pomoč lahko tudi združenja bolnikov in skupine za samopomoč, različne delavnice, druženje ipd.