Danes obeležujemo svetovni dan spanja pod sloganom "Dober spanec, bister um, vse dobro".
Svetovna zveza za spanje (World Sleep Society - WSS) z dnevom spanja ozaveščanja javnost o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje ter preprečevanju in obvladovanju motenj spanja v vseh obdobjih življenja.
Kaj potrebujemo za dober spanec?
1) Trajanje: dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam.
2) Kontinuiteta: spanje mora biti neprekinjeno in nerazdrobljeno.
3) Globina spanja: le dovolj globok spanec obnavlja.
Koristi dobrega spanja
1) Izboljšuje našo odpornost in imunske odzive (kar je pomembno pri preprečevanju okužb, rakastih obolenj in ostalih kroničnih nenalezljivih boleznih
2) Znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce in ožilje.
3) Okrepi vrsto možganskih funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir.
4) Okrepi našo telesno pripravljenost in energijsko bilanco.
5) Dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, kar omogoča, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov.
5) Izboljša presnovo telesa, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja.
Spanje je najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu.
Slovenci spimo premalo
Zadnje raziskave, ki jih je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (Z zdravjem povezan življenjski slog), kažejo, da glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le tretjina odraslih (33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti) in le nekaj več kot petina (HBSC) otrok in mladostnikov (9 ur ali več na noč).
Epidemija Covid-19 in vpliv na spanje
V zadnjih dveh letih je pandemija covida-19 močno povečala pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Poleg zdravstvene in gospodarske situacije je na porušeno spanje vplivalo tudi šolanje in delo od doma, ki je še dodatno poslabšalo ritem spanja in budnosti.
Pomanjkanje spanja je javnozdravstveni problem
Pomanjkanje spanja je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim počutjem ali razpoloženjem, s poškodbami, kroničnimi boleznimi, duševnimi boleznimi, povečanimi stroški zdravstvenega varstva in izgubo delovne produktivnosti, zaradi česar ga v svetu obravnavajo kot javnozdravstveni problem.
Vir: NIJZ