Skupnost socialnih zavodov Slovenije pozdravlja sprejetje Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2019 kot korak v pravo smer pri pokrivanju rasti stroškov dela v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih, ki pa še ne bo odpravil problematike prenizkih plačil za opravljene zdravstvene storitve. Dogovor, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, bo sicer pokril dvige plač zdravstvenega kadra, ki so bili dogovorjeni s sindikati v lanskem letu, še naprej pa ostajajo nepokriti dvigi, dogovorjeni leta 2017.
Hkrati ostaja dejstvo, da bodo tudi tokrat višje plače v največjem delu pokrili kar stanovalci, njihovi svojci ter občine prek višjih oskrbnin. Skupnost ob tem poudarja, da so zadnji dogovori med vlado in sindikati ponovno razgalili neustreznost obstoječega sistema skrbi za starejše, kjer stanovalci v domovih za starejše in njihovi svojci iz lastnih žepov plačujejo izjemno visok delež stroškov oskrbe v domu in posledično vedno znova nosijo tudi največji del bremen rasti plač in drugih stroškov.
Skupnost zato poziva vlado, da vse deležnike čim prej vključi v pripravo sodobnega in strokovno utemeljenega zakona o dolgotrajni oskrbi ter da zagotovi tudi prepotrebna sredstva za modernizacijo in širitev zmogljivosti v javnih domovih za starejše.
»Prvi izračuni kažejo, da je vlada v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2019 zagotovila približno zadostna sredstva za pokritje rasti plač v letu 2018, spet pa ni bilo posluha za pokritje rasti stroškov dela iz leta 2017, kar pomeni, da bodo domovi še naprej prisiljeni pokrivati razliko z varčevanjem pri vlaganjih v obnovo in posodobitev objektov ter razvoj storitev,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Ob zgolj simboličnih zneskih, ki jih vlada že vrsto let namenja vlaganjem v domove za starejše, nas ob tem žal ne more več presenetiti niti to, da se zlasti v starejših objektih vse pogosteje soočajo ne le z zastarelimi in premajhnimi prostori, ampak tudi z odpadajočim ometom in rjavenjem. Nujno potrebne obnove, modernizacije in širitev zmogljivosti v domovih, ki so v lasti države, tako že leta neodgovorno prelagamo na prihodnje generacije. Teh problemov brez občutnejših javnih vlaganj ne bo mogoče rešiti, hkrati pa bodo zaradi staranja prebivalstva vsako leto bolj pereči.«