Dosmrtno preživljanje

Pogodba o dosmrtnem preživljanju
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se preživljalec (tisti, ki preživlja) zaveže, da bo preživljal svojega sopogodbenika ali koga tretjega (t.j. preživljanca), sopogodbenik (ali preživljanec) pa izjavi, da preživljalcu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, ali druge premičnine (ali celo premoženjske pravice). Dogovor lahko vsebuje le tisto premoženje, ki ga ima preživljanec ob sklenitvi pogodbe, pri čemer pa je izročitev premoženja odložena do izročiteljeve smrti. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita tudi o preživljanju nekoga tretjega, pri čemer gre v takšnem primeru za pogodbo v korist tretjega.

Kaj sploh pomeni preživljanje?
Preživljanje pomeni nuditi v naravi vse življenjske potrebščine (kot npr.: hrano, oblačila, zdravila in podobno). Obveznost preživljalca je lahko tudi v plačevanju določene dosmrtne rente ali rente v naravi. Kaj je točno obveznost preživljalca, je stvar dogovora med strankama v pogodbi, pri čemer je namen preživljanja zagotovitev (čim bolj) enake kakovosti življenja preživljanca, kot ga je ta imel v času, ko za preživljanje ni potreboval pomoči in skrbi drugega.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju so nadalje lahko zajeti tudi dogovori, kot so obljuba dediščine v zameno za skupnost življenja ali skupnost premoženja (življenjska ali premoženjska skupnost; ki je pogosta pri zakoncih, zunajzakonskih partnerjih in drugih sorodnikih), ali pa dogovori, da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu.

Namen pogodbe o preživljanju
S takšnim poslom si oseba torej zagotovi določeno skrb za preživljanje (v vsebini, kot je zapisana v pogodbi) in s tem pomoč v življenju, ko oseba sama ne zmore več v celoti poskrbeti zase ali ko težko skrbi zase in ko nima drugih oseb, ki bi ji bile pripravljene pomagati pri preživljanju (zaradi starosti, bolezni, poškodb in podobno). V zameno pa ta oseba tistemu, ki ji nudi preživljanje, odstopi svoje premoženje.

Kdo vse lahko sklene takšen dogovor?
Iz narave posla izhaja, da je preživljanec v vsakem primeru fizična oseba (oseba, ki potrebuje preživljanje), preživljalec pa bi lahko bil tako fizična kot tudi pravna oseba, tako da tudi ni nujno, da sta preživljalec in preživljanec v sorodstvenem razmerju.
Takšen dogovor lahko skleneta s preživljalcem tudi zakonca skupaj in sta tako preživljanca oba skupaj. Lahko pa pogodbo o dosmrtnem preživljanju skleneta tudi zakonca ali zunajzakonska partnerja med seboj, s tem da sta oba hkrati ali le eden izmed njiju preživljanec in preživljalec; čeprav sta se že po zakonu dolžna preživljati. Pogodba se sklepa tudi med drugimi sorodniki, med katerimi prav tako lahko velja zakonska obveznost preživljanja (npr. med starši in otroci). Takšni primeri pa lahko vodijo v izigravanje zakona, ko se npr. pogodba sklene med staršem oz. starši in enem izmed otrok, če je npr. v družini več otrok, in ob upoštevanju dejstva, da po zakonu velja obveznost preživljanja staršev s strani otrok, saj lahko v takem primeru pogodba o dosmrtnem preživljanju dejansko pomeni prikrito darilo in gre pri tem bolj za neodplačno kot pa odplačno naravo dogovora in s tem za izigravanje namena pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Med strankama naj bi bili nasprotni izpolnitvi namreč enakovredni, sicer se lahko s takšno pogodbo prikriva nek drug namen, kot je obdarovanje ali neodplačana obogatitev ene od strank. Posledično pa lahko največkrat pride do oškodovanja dedičev (oz. vsaj nujnega dednega deleža).

Premoženje se prenese po smrti preživljanca
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre torej za to, da je dogovor odplačen, zato tudi ni potrebno soglasje preživljančevih dedičev oz. njegovih potomcev ali zakonca. Razmerje med pogodbenikoma je nadalje dvostransko, saj sta oba hkrati zavezana in oba hkrati upravičena, razlika pa je le v tem, da njuni izpolnitvi nista sočasni, saj se premoženje s preživljanca na preživljalca prenese šele s trenutkom smrti preživljanca. Premoženje, ki je bilo predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tako ne spada v zapuščino umrlega preživljanca, temveč je do njega upravičen preživljalec.

Glede na to, da pa je čas nastopa smrti preživljanca negotova, je v pogodbi v vsakem primeru element tveganja, zato natančen matematični izračun medsebojnih obveznosti in s tem dajatev strank ne pride v poštev in se upošteva tudi subjektivno vrednotenje dajatev pogodbenih strank. V določenih primerih pa se lahko ugotavlja, ali del premoženja predstavlja darilo, s tem da je treba dokazati očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenikov. V zvezi s tem je tudi uveljavljanje ničnosti pogodbe zaradi kršitve načela enake vrednosti dajatev precej omejena.

V pogodbi se nadalje uredijo razmerja glede odpovedi razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s strani preživljanca v korist preživljalca, odgovornost preživljalca za dolgove preživljanca po njegovi smrti in podobno. Odpoved razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s strani preživljanca v korist preživljalca, ne nazadnje predstavlja del preživljančeve izpolnitve, ki pa je do njegove smrti sicer odložena, zato je smiselno v zemljiški knjigi vknjižiti pravico prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine.

Prenehanje pogodbe
Pogodba se lahko kadar koli sporazumno razveže, in sicer tudi po tem, če sta pogodbenika pogodbo že začela izpolnjevati. V tem primeru pridejo med pogodbenima strankama v poštev pravila o vračanju tistega, kar sta na podlagi pogodbe prejeli, in sicer z namenom, da ne bi bila katera od strank obogatena na škodo druge.
En pogodbenik lahko tudi zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti, ali če postane skupno življenje pogodbenikov, ki živita v skupnosti, neznosno (če je predmet pogodbe življenjska skupnost), ali pa če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežena. V slednjem primeru lahko sodišče na predlog ene stranke znova uredi razmerje pogodbenikov, in sicer tako da upošteva vse okoliščine konkretnega primera.

Če preživljanec preživi preživljalca …
V naravi stvari je, da bo preživljalec navadno preživel preživljanca. V kolikor pa se vendarle zgodi, da preživljanec preživljalca preživi, lahko pravice in obveznosti preživljalca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju preidejo na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če seveda ti v to privolijo. Preživljalec bi lahko tudi v oporoki predvidel katero koli drugo osebo, ki bo dedovala njegove pravice in obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če osebe, poklicane k dedovanju po preživljalcu, ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže, dediči pa tudi s tem izgubijo pravico zahtevati odškodnino za prejšnje preživljanje. Razlog takšne ureditve je v tem, da se pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vendarle pričakuje, da preživljalec preživi preživljanca in da je bilo pričakovati, da bo imel preživljanec poskrbljeno preživljanje do svoje smrti. In torej le v kolikor dediči ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, lahko zahtevajo odškodnino od preživljanca, ki jo sodišče določi po prostem preudarku glede na premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju; sicer pa v kolikor dediči nočejo prevzeti pravic in obveznosti iz pogodbe o preživljanju, tudi od preživljanca ne morejo ničesar več zahtevati.

Kako mora biti sestavljena pogodba?
Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, pri katerem sodelujeta dve zapisni priči, kar je pogoj za njeno veljavnost. Oblika vsekakor kaže na pomen vrednot, ki se jih s takšno pogodbo zasleduje in s katero se lahko njen pravi namen tudi hitro izjalovi. Pogodbo mora preživljalec tudi prijaviti davčnemu uradu, saj se od tovrstnega prejema premoženja plačuje davek na dediščine in darila, pri čemer se v davčno osnovo za odmero davka všteva vrednost premoženja na dan preživljančeve smrti, zmanjšana za dolgove, stroke in bremena, ki odpadejo na to premoženje.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju si posameznik – preživljanec lahko torej zagotovi dosmrtno skrb in pomoč in to s strani osebe, ki si jo sam izbere, s tem pa, da tej osebi za njeno delo oz. dajatev plača, in sicer s svojim premoženjem, ki pa ga bo preživljalec prejel po smrti preživljanca. S tovrstnim načinom pa se ne samo na osebni ravni, temveč gledano tudi širše, z vidika družbe kot celote, izvaja potrebna skrb za starejše, nemočne in bolne osebe, ki same zase v celoti več ne morejo poskrbeti, kar vsekakor kaže, da so učinki pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko precej daljnosežni in pozitivni tudi za družbo nasploh.