Dr. Vojko Kavčič je eden izmed vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Zaposlen je v ZDA na Inštitutu za gerontologijo državne univerze Wayne v Detroitu. Poleg zgodnje diagnostike Alzheimerjeve bolezni raziskuje tudi zaznavno in spoznavno staranje pri zdravih starostnikih. V zadnjih letih je začel intenzivno raziskovati učinkovitost kognitivnega treninga (umovadba) kot eno izmed intervencij za upočasnitev kognitivnega staranja in kot preventivni pristop za zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen.
Kako se spreminjajo naše umske sposobnosti?
V okviru normalnega staranja lahko ločimo:
• Običajno staranje, pri katerem so starostne spremembe v mejah pričakovanega;
• Uspešno staranje, pri katerem ni opaziti upadov ali sprememb funkcioniranja.
Kot sami dobro vemo, s staranjem prihaja do sprememb pri vseh telesnih organih in funkcijah. Torej, staranju se ne morejo izogniti niti naši možgani! Torej umsko staranje je definirano kot s staranjem povezan upad umskih sposobnosti.
Na splošno lahko govorimo o dveh skupinah umskih sposobnosti, inteligentnosti:
• Fluidna inteligentnost: definirana kot sposobnost reševanja novih problemov brez predhodnih izkušenj (delovni spomin, logično sklepanje, hitrost umskega delovanja);
• Kristalizirana inteligentnost: definirana kot sposobnost reševanja problemov na podlagi preteklih izkušenj (iskanje povezav med akumuliranim znanjem). Sem sodi predvsem nase znanje In raziskave jasno kažejo, da se s staranjem slabšajo fluidne sposobnosti, medtem ko se kristalizirane izboljšujejo.
Kako se možgani spreminjajo s starostjo?
Na splošno je staranje povezano z mnogimi fizičnimi, biološkimi, kemičnimi in psihološkimi spremembami. In tem procesom se ne morejo izogniti niti možgani. Na našem telesu lahko jasno opažamo spremembe iz desetletja v desetletje, še posebno po petdesetem letu, ko se zmanjšuje mišična masa, koža postaja bolj nagubana in kosti krhkejše. Prav tako lahko pričakujemo, da se podobne spremembe dogajajo na naših možganih, čeprav jih ne moremo neposredno opazovati. Nam pa sodobne slikovne metode omogočajo, da lahko pogledamo tudi znotraj telesa. Zato dobro vemo, da s staranjem prihaja tudi do sprememb v možganih.
Glavne značilnosti starajočih se možganov:
• Povečan volumen ventriklov in širitev brazd (sulkusov) povzroči kortikalno atrofijo in povečanje volumna likvorja.
• Atrofija (krčenje možganov): V povprečju se možgani zmanjšajo 5-10 % od 20. do 90. leta.
• Cerebralne hemisfere se zmanjšujejo približno 0,55 %/leto• Zmanjšana cerebralna prekrvavitev in to še posebno v frontalnem režnju.
• Ventrikli se povečujejo približno za 3 %/leto.
• Možganski volumen napove do 78 % variance na psiholoških testih, ki merijo hitrost procesiranja in izvršilne sposobnosti.
Kaj je kognitivna rezerva?
Kognitivna rezerva je tako opredeljena kot sposobnost posameznika, da boljše tolerira progresivno možgansko patologijo, ne da bi pri tem kazal jasne znake umskega upada. Kognitivna rezerva označuje umsko odpornost zoper možganske okvare. Torej umska (ali bolj strokovno rečeno: kognitivna rezerva) se nanaša na prilagodljivost naših umskih procesov, to je v obliki večje kapacitete, večje učinkovitosti in večje fleksibilnosti vsakdanje rabe naših umskih procesov.
Kaj je kognitivni trening?
Umovadba je vodena aktivnost z različnimi nalogami, ki naj bi minimalizirale umski upad ali pa celo izboljšale umsko funkconiranje, kot npr. spomin ali pozornost.
Umovadbo se lahko uporablja tudi za izboljšanje kognitivnih deficitov oziroma restoracijo umskih sposobnosti po boleznih, ki prizadenejo možgansko funkcioniranje.
Sicer v najširšem pomenu besede lahko smatramo za umovadbo vse dejavnosti, ki angažirajo možgane; vse od križank, anagramov, rebusov, sudoko, ipd., do igranja kart, branja, plesa, itd. Vse te aktivnosti so koristne za ohranjanje in vzdrževanje možganskega zdravja (fitnesa).
Vendar le vse, kar poleg redne dnevne rutine še dodatno angažira naše možgane, lahko smatramo za umovadbo.
Kako lahko vadimo naš um?
Z umovadbo!!
• Za naloge, ki so vključene v umovadbo (bolj strokovno rečeno: kognitivni trening) se predpostavlja, da spodbujajo razvijanje kognitivnih sposobnosti in pri posamezniku spodbujajo učenje.
• Kognitivni treningi se med seboj razlikujejo v nalogah in pristopih, prav tako se raziskave pogosto razlikujejo v metodi, dolžini in intenzivnosti umovadb.
• Kognitivni treningi se običajno izvajajo za določeno časovno obdobje v obliki vadb za nek določen čas ali število vadb (npr., eno uro na dan po trikrat na teden za obdobje 8 tednov, kar znese 24 vadb).
• Kar nekaj študij je pokazalo, da so kognitivni treningi uspešne in primerne intervencije ne samo za zdrave starostnike, ampak tudi za paciente, ki trpijo za kognitivnimi upadi, povezanimi s staranjem (e.g., blaga kognitivna motnja BKM), depresijo, shizofrenijo, Parkinsonovo boleznijo, multiplo sklerozo, po poškodbah možganov, anoreksiji, alkoholizmu, ter srčnimi obolenji.