Ponudbe za hitre kredite, investicije v kriptovalute in delo od doma so le vaba za izpeljavo spletne goljufije, ki lahko povzročijo veliko finančno škodo. Pogosto jih zasledimo na spletnih portalih in družbenih omrežjih. Spletni goljufi svoje lažne obljube objavljajo tudi v komentarjih pod objavami in pošiljajo po elektronski pošti. V resničnost svoje ponudbe želijo uporabnike prepričati tako, da postavijo lažno spletno stran izmišljene banke ali finančnega podjetja.
Primer lažne spletne strani finančnega podjetja.
Cilj goljufov v vseh zgoraj omenjenih oblikah prevar je od uporabnikov pridobiti čim več denarja. Čeprav na prvi pogled izgleda, kot bi vam želeli pomagati do denarja, je to v bistvu le kulisa, da bi jim zaupali in v nadaljevanju nakazovali denar za izmišljene stroške. Svojega obljubljenega denarja pa v resnici nikoli ne bi dobili. Prepoznajte znake prevare in se zaščitite pred finančnim oškodovanjem.
Prevara s krediti prek spleta
Ponudbo za ugoden kredit lahko prejmete na vaš elektronski naslov ali pa jo zasledite na družbenih omrežjih, spletnih oglasnikih ter drugih spletnih straneh. Če se odzovete, vas goljufi v naslednjem koraku pozovejo, da posredujete svoje osebne podatke in znesek kredita. Pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko s krajo identitete zlorabijo pri drugih goljufijah!
Primer lažne spletne strani finančnega podjetja.
Prošnjo za kredit vam sicer brez težav odobrijo, a tu se težave šele začnejo. Kar naenkrat se pojavijo razni izmišljeni stroški. Da bi vas prepričali v plačilo, vam omogočijo dostop do lažne spletne banke, ki lažno prikazuje, da je denar že na računu.
Sledenje denarju, ki ga nakažete na goljufov račun, je praktično nemogoče, saj ga denarne mule takoj po prejemu nakažejo na druge bančne račune. S tem pa se sled za denarjem popolnoma izgubi.
Če naletite na sumljivo ponudbo za kredit, ne posredujte svojih podatkov, na sporočila ne odgovarjajte in ne odpirajte povezav v sporočilih. Predvsem pa nikoli ne nakazujte denarja za razne stroške (poplačilo odvetnika, davka, stroški novega računa, stroški odobritve ipd.)
Obljubljajo hiter zaslužek z delom od doma
Prevaranti z lažnimi ponudbami za delo od doma najpogosteje vzpostavijo stik prek zasebnega sporočila na Facebooka, kjer predstavijo možnost hitrega zaslužka od doma. Na zavajajoč oglas za delo od doma pa lahko naletite tudi na novičarskih portalih, kjer goljufi oglašujejo izmišljene zgodbe ljudi, ki so z delom od doma čez noč obogateli.
V večini primerov gre za t. i. mrežni marketing in prodajo izdelkov vprašljive kakovosti prek spleta. Da postanete član, pa morate najprej sami kupiti njihove izdelke v vrednosti več 100 €.
Primer lažnega oglasa za delo od doma.
Pri oglasih, kjer ponujajo bogato plačano delo od doma, za katerega pravzaprav ne potrebujete nobenih kvalifikacij in znanj, gre pogosto za nezakonite dejavnosti. Najverjetneje vas bodo izkoristili kot denarno mulo – postali boste sostorilci kaznivih dejanj.
Investicijske prevare s kriptovalutami
Če vam pri investiranju obljubljajo velike zajamčene zaslužke brez tveganja, ne nasedajte. Naj vas ne premamijo lepe besede, zeleni grafi in neverjetne zgodbe o novonastalih bogataših. Mnogi Slovenci so v investicijskih prevarah izgubili čisto vse.
Investicijske prevare se začnejo z lažnimi oglasi o bajnih zaslužkih, v katerih goljufi zlorabijo podobe znanih oseb, ki jim podtaknejo neresnične izjave. Vizualno lahko taki članki izgledajo kot objave na znanih spletnih portalih, vendar pa gre tu zgolj za kopijo portalov. V nekaterih primerih pa goljufi svoje potencialne žrtve tudi pokličejo po telefonu in nagovarjajo k investiciji. V tem primeru vam svetujemo, da brez zadržkov prekinete klic.
Primer lažnega portala – kopije portala 24ur.com in zloraba podobe Slavoja Žižka v kriptoprevari.
Goljufi vam v nadaljevanji posvetijo veliko svojega časa in vam obrazložijo potek trgovanja na njihov platformi.
Obljubljajo zajamčene donose in vam po začetnem vplačilu (običajno gre za 250 €) dodelijo dostop do portala. Na lažni trgovalni platformi prikazujejo strmo rast premoženja, da bi v želji po še večjem dobičku vložili še več denarja. Vendar pa so grafi in ostali podatki, ki jih vidite na trgovalni platformi, ponarejeni, saj goljufi grafe rišejo kar sami.
Ko želite zasluženi denar končno nakazati na svoj bančni račun, goljufi onemogočijo izplačila. Pogojujejo jih z novimi investicijami ter od vas zahtevajo plačilo različnih fiktivnih stroškov. Takoj, ko ugotovijo, da niste več pripravljeni plačevati, se prenehajo odzivati na vse klice in sporočila, vi pa ostanete brez vsega.
Primer lažnega prijavnega obrazca za investicijsko platformo.
Nigerijska prevara
Med opisane prevare pa lahko prištejemo tudi t. i. nigerijsko prevaro, pri kateri vas spletni goljufi obveščajo o tem, da boste prejeli večjo vsoto denarja. Bodisi, ker ste zadeli na loteriji, ker so odkrili skrite bančne račune ali pa, ker ste dedič ogromnega premoženja.
Pogost primer nigerijske prevare je tudi sporočilo, da smo zadeli veliko denarno nagrado v nagradni igri, v kateri pa nismo sodelovali. Žal vse te obljube ne pomenijo bogastva, ampak le opozarjajo na klasično spletno goljufijo.
Kako ravnati, če ste nasedli na katero izmed opisanih prevar?
Če še niste nakazali denarja, prekinite vso komunikacijo z goljufi. Ne odzivajte se na njihove klice in grožnje. Če pa je prišlo do oškodovanja, goljufijo nemudoma prijavite na policiji.
Če nekaj zveni predobro, da bi bilo res, je verjetno prevara
Ljudje se težko upremo dobrim ponudbam. A velike obljube o velikih zaslužkih, bogatih nagradah in ugodnih ponudbah so se izkazale za preverjeno formulo spletnih prevar.
Sicer pa že star pregovor pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje. Če vam nekdo obljublja velik zaslužek za nič dela, se morda že lepo sliši, vendar pa so te obljube vedno lažne. Vseeno je, ali jih zasledite na družbenih omrežjih, kot spletni oglas, kot objavo na forumu, kot sporočilo, ki ga prejmete po telefonu ali po elektronski pošti.
Video o prevari s kreditom prek spleta (posneto po resnični zgodbi): https://www.varninainternetu.si/knjiznica/kdo-je-jaz-i-klik-3/
Video o investicijski prevari (posneto po resnični zgodbi): https://www.varninainternetu.si/knjiznica/kriptomanija-i-klik-2/
O različnih oblikah finančnih prevar opozarjamo na spletni strani Varni na internetu.