Na spletu moramo biti toliko bolj pozorni na to, s kom delimo informacije o sebi in komu posredujemo občutljive podatke, saj ne vemo, ali gre resnično za osebo, za katero se ta predstavlja. Sodobna tehnologija omogoča, da se na spletu vsakdo lahko predstavlja za nekoga drugega ali celo popolno anonimnost. V svetu računalništva je precej lahko ponarediti slike, imena, izjave, spletne trgovine, podjetja in tudi elektronsko pošto. Na lažno pretvarjanje pa niso imune niti zaupanja vredne institucije.
Spletni goljufi pod pretvezo obveščanja uporabnikov zlorabljajo imena različnih podjetij in institucij – najpogosteje Pošte Slovenije ter drugih dostavnih služb, bank, Finančne uprave RS in tudi policije, saj jim uporabniki zaupajo in ne pomislijo, da bi morda lahko šlo za prevaro. A v tem primeru obvestil seveda ne prejmemo od omenjenih institucij, temveč od spletnih goljufov.
Sporočila za krajo gesel
Najbolj množična so phishing sporočila oz. lažna sporočila za krajo gesel in podatkov za dostop do spletne banke. Ko imajo goljufi omenjene podatke, lahko z njimi dostopajo do našega bančnega računa in povzročijo finančno škodo.
FOTO: Primer lažnega sporočila v imenu banke
Prevara poteka tako, da uporabnik prejme SMS ali e-poštno sporočilo, ki ga nagovarja k hipnemu ravnanju. Bodisi, da mora ukrepati, ker se nekaj dogaja z njegovim bančnim računom, da ima poln e-poštni nabiralnik, da mora plačati določen znesek za čakajočo poštno pošiljko in podobno. Sporočilo na videz izgleda povsem legitimno in vsebuje spletno povezavo, ki vodi na (lažni) prijavni obrazec, kamor mora uporabnik vpisati svoje geslo oz. podatke za dostop do spletne banke. Tam vpisane podatke pa dejansko posreduje goljufu, ki tako dobi dostop do sredstev na bančnem računu.
Vedno gre za denar
Goljufi spretno prilagajajo taktike, da bi se jim goljufije čim bolj obrestovale. Številni uporabniki so tako prejeli lažno obvestilo o vračilu dohodnine v imenu Finančne uprave RS. A enako kot pri sporočilih v imenu banke, goljufi ciljajo na to, da bodo uporabniki kliknili na povezavo in vpisali podatke za dostop do svoje spletne banke.
FOTO: Primer lažne spletne strani, ki zlorablja podobo Finančne uprave RS.
Pri tem si je ključno zapomniti, da banke, pošta, Finančna uprava in druge institucije svojih uporabnikov nikoli ne obveščajo na ta način, niti ne zahtevajo vpisa gesla za dostop prek povezave v sporočilu. Vse v zvezi z bančnim računom zato vedno preverjajte neposredno pri svoji banki. Če niste prepričani, ali gre za lažno sporočilo, raje pokličite na banko in preverite legitimnost sporočila. V spletno banko pa vedno vstopajte prek uradne aplikacije oz. spletne strani banke in ne prek prejetih spletnih povezav v sporočilu.
Sporočila v imenu policije
Pogosta so tudi e-poštna sporočila v imenu policije, v katerih nas obtožujejo, da smo obiskovali neprimerne spletne strani ali storili neko kaznivo dejanje. Taka elektronska sporočila so poslana na veliko število naključnih naslovov. Cilj goljufov je najti nekaj posameznikov, ki jih bodo navedbe dovolj prestrašile, da bodo na sporočilo odgovorili, čeprav so vse navedbe povsem izmišljene. Sporočilo sodi v neželeno pošto oz. spam. Če na sporočilo odgovorimo, nam ponudijo plačilo globe. Izsiljevanje za denar pa se nadaljuje vse dokler popolnoma ne prekinemo komunikacije s prevaranti.
Lažne spletne trgovine
Načinov, kako od uporabnikov dobiti denar, goljufom ne zmanjka. Uporabniki moramo biti pozorni tudi na številne lažne spletne trgovine, s katerimi se želijo goljufi ravno tako finančno okoristiti.
Pred vsakim spletnim nakupom se moramo zato prepričati, ali je spletna trgovina zaupanja vredna. To najlažje storimo tako, da sledimo korakom za preverjanje spletne trgovine, ki smo jih podrobneje opisali v prispevku na spletni strani Varni na internetu (klik). Zmotno je tudi prepričanje, da je spletna trgovina, ki ima v imenu 'Slovenija' ali 'Ljubljana' zagotovo varna in zaupanja vredna. Goljufi želijo na ta način pri uporabnikih vzbuditi občutek, da gre za lokalnega distributerja, v resnici pa gre ravno tako za prevaro. Prevarani uporabniki so v lažnih spletnih trgovinah naročili artikle in jih tudi plačali, a ostali brez denarja in brez naročenega. Nekateri pa so npr. namesto obutve prejeli cenene ponaredke in plastične igrače.
Lažni finančni svetovalci
Če vas prek spleta ali po telefonu kontaktira neznanec in vas nagovarja k investiciji v kriptovalute, gre za prevaro, zato ne nasedajte širokoustenju in velikim obljubam o bogatih izkupičkih. Goljufi so namreč spretni manipulatorji in vas bodo skušali prepričati v investicijo prek lažnih portalov, ki pa se bo izplačala izključno njim. Vi pa boste ostali brez vsega vloženega denarja. Namen prevare je lahko poleg kraje denarja tudi kraja identitete, ki jo zlorabijo v nadaljnjih prevarah. Podrobneje lahko o investicijski prevari preberete v našem prispevku na spletni strani Varni na internetu (klik) ali pa si ogledate video, ki prikazuje resnične izkušnje uporabnikov, ki so postali žrtve prevare.
Za profilno sliko je lahko kdorkoli
Spoznavanje in navezovanje stikov prek spleta ni več nič neobičajnega. A pri spletnem navezovanju stikov moramo biti previdni. Tako, kot lahko kdorkoli postavi lažno spletno trgovino ali pošlje lažno sporočilo v imenu neke institucije, lahko kdorkoli odpre tudi lažni profil na Facebooku in drugih spletnih kanalih za komunikacijo. Kot smo že opisali v prispevku o ljubezenskih prevarah prek spleta, goljufi spretno manipulirajo tudi s svojo (izmišljeno) identiteto na spletu.
Kako se zavarovati pred prevarami z lažnim predstavljanjem?
Preverite pošiljatelja. Uporabite spletni iskalnik, poiščite podjetje ali organizacijo, obiščite njihovo uradno stran, kontaktirajte ali pokličite jih in povprašajte, ali je sporočilo, ki ste ga prejeli resnično.
Preverite domeno spletne trgovine. Domena je edinstveni naslov spletne strani, starost domene pa lahko pove, če gre za prevaro. Natančna in enostavna navodila, kako preverite domeno, so vam na voljo na povezavi: https://www.varninainternetu.si/domena.
Preverite podatke o trgovcu. Neverjetno poceni izdelki na spletni strani in čisto nova spletna trgovina? Na spletu poiščite podatke o podjetju, komentarje, forume. Če podatki o trgovcu niso navedeni, je zelo verjetno, da gre za prevaro.
Uporabite iskalnik slik (npr. Googlov iskalnik slik) in preverite, če gre res za osebo, za katero se nekdo izdaja, ali pa so slike zgolj prekopirane z neke spletne strani. Tako lahko preverite tudi sliko artikla, ki ga nekdo prodaja prek spletnega oglasnika.
Če niste prepričani, 'poguglajte'. Uporabite Googlov iskalnik, vpišite ime podjetja ali spletne trgovine in besedo prevara (ali angleško besedo »scam«). Večina prevar namreč poteka po podobnem vzorcu. Če gre za znano prevaro, boste hitro naleteli na opozorila drugih uporabnikov, da neka trgovina sli spletna stran nista vredni zaupanja.
Naj vas ne bo strah vprašati, če niste prepričani. Po pomoč se lahko obrnete na družino, prijatelje, banko oz. katero drugo institucijo. Več informacij o spletnih prevarah in o tem, kako se pred njimi zaščititi pa najdete na naši spletni strani Varni na internetu.