V bistvu je fižol, ali kosmič, celo ob krompir ga lahko postavimo, če bi iskali primerjavo po hranilni vrednosti. Vre za večinoma škrobno živilo, ki vsebuje približno 30 gramov ogljikovih hidratov (OH) na 100 g porcijo.
Med OH so v večini težko prebavljive sorte, kar razloži pogoste težave z vetrovi in napenjanjem, ko se ga preveč napokamo.
Kar se hranilne vrednosti tiče, lahko kostanj izpostavimo kot vir vlaknin in vitamina C. Prve prispevajo k normalnemu delovanju črevesja, slednji ima vlogo pri nastajanju kolagena, delovanju imunskega sistema in prispeva k zmanjševanju utrujenosti.
Zaradi nizke vsebnosti maščob se kostanjeva moka precej dobro obnese v različnih receptih za peko sladic, kuhanega lahko uporabimo v solatah ter pirejih, pečenega obvezno zavijemo v časopis in pospremimo s kozarcem vina.
Naključno jesensko popoldne sem se namenil domisliti uporabo kostanja v prilogi k slani jedi. Poznam matevž, pa vendar gre v to jed fižol. Kostanj in fižol me ne prepričata kot najboljši par, kaj pa kostanj in krompir? Dajmo poskusiti kostanjev »matevž« – sezonski tvist na klasičen fižolovo-krompirjev pire.
Ločeno skuhajmo krompir, narezan na rezine in kostanj, z nožem prekrižan na ploščati strani. To lahko storimo že dan prej in si tako zagotovimo nekaj posebnih koristi odpornega škroba, ki se tvori med ohlajanjem obeh živil.
Združimo v posodi in skupaj pogrejemo v nekaj domače jušne osnove, ali dobre zelenjavne »mešanice«*.
*po možnosti z večinskim deležem zelenjave in zelišč in uprašenih rastlinskih olj.
Začinite po okusu (sol, poper, muškatni orešček, lahko dodate tudi malo masla ghee, ali kisle smetane).
Vse skupaj pretlačite s tlačilko do želene konsistence.
Postrezite ob sočnem zrezku ter skodelici zelenja, ali fermentirane zelenjave.
Kaj pravite – je vredno poskusiti? Ali gremo naslednjič, ko se nam zalušta kostanj, raje ponj na štant v staro Ljubljano?
Za več receptov obiščite našo Kuhinjo dobrega počutja.