KOLUMNA U3ŽO: Kako deluje delovni spomin dislektikov?

Ko pišem, se mi zdi, da obstajam, da sem živel, da živim tu in zdaj - spomin oseb z disleksijo.
Foto: pexels.com
Foto: pexels.com
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

»Stavek je dolg,« je dejal nekoč samozavesten politik, »a ga držim v spominu.« Stavek je bil dolg za celo stran! Občudovala sem to njegovo zmožnost, njegov nenavadno močan delovni spomin.

Naj v ilustracijo, kako lahko deluje delovni spomin nas, dislektikov ali oseb dis, navedem naslednji odlomek iz oddaje, ki sem jo poslušala pred desetletjem na radijskem programu, ki mi je bil takrat nabolj pri srcu. V oddaji je nastopal Dominique Sampiero, pisatelj, avtor dela »Bog žensk«. Pritegnila me je pripoved o tem, kako piše, pa tudi zakaj piše in predvsem, kako pomni zapisano.

Zame pisanje ni niti opis resničnosti, niti dejavnost. Spomin je v mojih očeh namreč nekaj silno bežnega.Toda pisanje mi pomaga, da le ni tako bežen in minljiv, kot se zdi. Pomaga mi, da se sestavim, da se znajdem, da vem, kje sem sredi tega našega sveta. Pomaga mi pomniti, kajti moj spomin je precej razcefran, nikakor ni povzemajoč. In ni linearen! Ne pomnim korak za korakom … Spominjam se drobcev, koščkov. Težko se spomnim, kaj se je zgodilo prej, kaj kasneje. To je zame težko, toda dobro se spomnim podrobnosti, drobcev, na primer tega, da je imel moški, ki me je napadel na ulici, majico s čisto drobnim napisom Lacoste. Pravzaprav se spomnim samo tega. Drobci se mi vračajo v spomin. Postanejo zelo pomembni. Nadvse pomembni! In s temi drobci se spomnim celotne situacije. Tako deluje moj spomin. Spomina pravzaprav nimam in prav lahko se zgodi, da bom lepega dne preprosto brez spomina. Ko pišem, se mi zdi, da obstajam, da sem živel, da živim tu in zdaj. In zame je ta občutek celo pomembnejši, kot pisanje samo.«

Ni čudno, da me je to pripovedovanje pritegnilo. Opisuje, kako jaz in morda še mnoge osebe z disleksijo mislimo in čutimo o svojem spominu. Težko si zapomnim vsebino svojih predavanj in ko pridejo študenti na izpit, ne vedo, da se moram tudi sama pripravljati nanj. Prebiram svoja lastna zapisana predavanja, razne teze in dejstva, da se jih lahko spomnim v pravem trenutku, da zadržim v spominu široko sliko vsebine … sliko moram zgraditi vnaprej, stvari moram zapisati. Tako se pomirim in vem, da se bom lahko držala zaporedja, strukture. Med predavanjem ali izpitom se drobci sestavijo v sliko in le tako je predavanje lahko uspešno.

Kognitivne ali spoznavne zmožnosti in kognitive dejavnosti, kot so govorjenje, branje, pisanje, računanje, razumevanje, so odvisne o delovnega spomina. In kaj je delovni spomin? Gre za dinamični sistem, ki omogoča, da pomnimo podatke. Pod vplivom kognitivnega delovanja pa se prav ta dinamični sistem spreminja.Tako je delovni spomin nekaj drugega kot kratkoročni spomin, ki ga nabolj poznamo.


VABIMO VAS NA DOGODEK, KJER BOMO STARŠI, STARI STARŠI, UČITELJI IN STROKOVNJAKI ODSTIRALI POGLED NA DISLEKSIJO, ODKRIVALI NJENE PREDNOSTI IN DAROVE.

DISLEKSIJA, OT(R)OK SKRITIH ZAKLADOV

Pridružili se nam bodo mnogi zanimivi govorci: strokovnjaki, podjetniki, strokovni delavci, ki bodo z nami delili svoje izkušnje, znanja in pogled na disleksijo. Odkrivali bomo, kaj osebe z disleksijo zmorejo in ne, česa ne zmorejo. Pojasnili bomo, zakaj je 21. stoletje čas, ko osebe z disleksijo pridobivajo pomemben, drugačen položaj v sodobni družbi.

Kdaj: sobota, 28. marec 2020, od 9.00 – 15.00
Kje: velika dvorana Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana

DOGODEK BO PRESTAVLJEN NA MESEC MAJ ALI JUNIJ. O NOVEM TERMINU VAS BOMO KMALU OBVESTILI.

VEČ: https://balis.si/institutzadisleksijo/

Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.

Morda te zanima tudi:

Razmišljanja: Brez upanja ne moremo živeti

Upanje je ena temeljnih potreb, da človek lahko preživi...

KOLUMNA: Križanke

Križanke so prijetna miselna telovadba, posebno za varo...

Dnevnik neke druge Ane

Tisti ponedeljek popoldne, ko sem prišla v Dom na obisk...

Razmišljanja: Kakšno medicino si želim?

Če pomislim, kako sem videla in razumela medicino takra...

KOLUMNA: Končno dež

Dobra novica za izsušeno zemljo, še boljša pa za nas vr...

V njihovih čevljih

Nekega dne bomo v njihovih čevljih.
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Marija Hrvatin

Marija Hrvatin
pisateljica, kolumnistka


"Življenje je preveč lepo, da bi ga zatemnila z nepomembnostmi; v tej zgodbi je zdravje biser, ki ima neprecenljivo vrednost tukaj in zdaj. "

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2020 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.