Starejše lahko, seveda, držimo neobremenjene na varnem v zlati ketki, kjer jim je vse prilagojeno in jim lajša življenje, lahko pa dizajn, tako kot izobraževanje, kultura, umetnost, raziskovanje, svetovanje, podprejo njihovo delovanje in polno vključenost v družbo. Britanski profesor dizajna Jeremy Myerson bi raje podprl slednje.
Zakaj so pričakovanja do dizajna za ljudi v poznejših letih tako nizka?
»Obseda me veliko vprašanje,« pravi. »Zakaj dizajnerji popustijo, ko gre za starejše. Tudi sam sem zdaj star lisjak in "ofucan" profesor. Vseskozi me obseda eno samo vprašanje: Zakaj? Zakaj mislimo, da je za starejše dobra plastika? Zakaj zgolj funkcija predmeta? Zakaj so naprave za starejše tako zastarelega in neprivlačnega videza? Zakaj so pričakovanja do dizajna za ljudi v poznejših letih tako nizka? Zakaj se od starejših tako malo pričakuje, kar vodi v stigmo. Zakaj ne moremo dizajnersko slediti razvoju potreb skozi vse življenje in seveda tudi v starosti? Nočem živeti v dizajnerskem getu in pristati zgolj na preživetje v starosti. Tega nočem! Poglejte, električni voziček opravlja svojo funkcijo, drži, a z njim potujemo sami, ne moremo ga nesti v stanovanje ali v trgovino. Stoji na dvorišču in opozarja na to, da tam živi odvisna oseba. Vse, kar je treba, pa je nekaj kreativne volje dizajnerjev.«
Se ne splača, pravijo? Trg ni dovolj velik. Nesmisel! 1.4 milijarde starejših bo na svetu leta leta 2030 ... še enkrat več kot doslej.
Vse je odvisno od tega, kako dojemamo starejše
Vse je odvisno od tega, kako vidimo, dojemamo starejše. Naj bodo starejši lepo na varnem brez stresa ali pa morda mislimo, da so še zmeraj lahko na trgu dela, delujoči in vključeni, da lahko prispevajo k družbi. Si zamišljamo zanje svet, kjer je vse narejeno za njih, svet robotov? Kdaj pa bodo srečali ljudi, če ne bodo sami šli v trgovino in drugam?
Lahko si zanje zamislimo hišo s parkiranimi avtomobili pred vrati ali pa tja raje postavimo klopi, mizo za namizni tenis, žar, da se ljudje tam srečujejo, se med seboj pomešajo.
Vprašajmo se, ali hočemo življenje polno let ali leta polna življenja?
Paziti moramo, da nas tehnologija ne nadvlada. Potrebujemo bolj human odnos do tehnologije pa tudi bolj uravnotežen.
Medicinski model starosti govori o pešanju, krhkosti, odvisnosti, bolezni. Starejše prikazuje kot pasivne in potrebne pomoči. Tudi prometne znake, ki prikazujejo starejše, je treba narisati na novo!
Medicinski model laho zamenja kulturni model staranja, kjer dizajnerji razmišljajo o starosti kot o razvoju. Ali pa socialni model, kjer gre razmislek o tem, kako spodbuditi stike, proizvodnost. Ali pa kulturni model staranja ... Modelov je veliko, boljših, drugačnih, le hoteti je treba. Nazadnje pa, vprašajmo se vsi skupaj, ali hočemo življenje polno let ali leta polna življenja?
Povzela Dušana Findeisen
Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO
Z izobraževanjem starejših, ki ga je prva uvedla v Federativno Jugoslavijo, se ukvarja že več desetletij. Bila je izvedenka Age Platform Europe in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših. Je ustanoviteljica Šole za tretje življenjsko obdobje leta 1984 in so-ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, podpredsenica obdonavskega združenja DANET, avtorica več monografij in več sto člankov ter so-avtorica več kot 25 evropskih projektov na temo družbeno angažiranega izobraževanja in družbeno angažirane umetnosti starejših.