Današnji dan sodi med tiste, ko se trudim sedeti na dveh stolih hkrati.
Zunaj vabi sonce, neko pisanje moram oddati, pa še kosilo je bilo treba skuhati.
Šlo je po liniji najmanjšega napora. Žal.
Kaj se je izcimilo?
Včeraj sem obljubila, da bo vsak dan v tem tednu v znamenju bučk + krompirja.
A lažje reči kot narediti.
Receptov kolikor hočeš!
Za juho sem na maslu prepražila pol pora, pol bučke in dva krompirja. Zalila z vodo in po približno 20 minutah kuhanja dodala zelenjavo (vse, kar je na vrtu zelenega) in česen. Kdor je želel je v juho potunkal kroglice.
V malo večjo posodo, ki je zlata vredna, sem narezala korenje, krompir, por, buče in posolila. Zalivala sem z vodeno mešanico pretlačenega paradižnika. Tik preden je šlo na krožnik, še ščepec peteršilja.
Polpeti so se naredili že zjutraj. Zakaj? Zato, da voda od bučk odteče. Posolim, dodam eno jajce, malo naribanega sira, zelenjavo, česen, ovsene kosmiče, žlico ostre moke. Z žlico za sladoled se naredijo ravno pravšnji kupčki.
Pa- seveda - solata. od včeraj je ostalo še malo fižola - in to je bilo to.
Cenovno zelo ugodno, v bistvu tako poceni, da cene sploh ne znam izračunati. Je pa bilo dobro, okusno in - zdravo. Predvsem pa hitro narejeno!
Zadnjič pa sem spekla sladico, kateri imena še ne vem. V bistvu naredim testo iz pol kilograma bele moke, zavitka kvasa, približno 15 dkg masla, 3 rumenjakov in mleka + soli (malo ruma in en vanilin). Ko se testo dvigne, ga razvaljam in potem na 1/3 pomažem z lešniki, na 1/3 skuto, kar pa ostane pa potresem z drobnjakom. Obilo potresem tudi z rozinami. Potem pa naredim več ''kač'' približno dva prsta debelih, jih narežem na štrukeljce, pomažem z mešanico mleka in razžvrkljanega jajca ter dam v pečico za približno 25 minut.(175- 180 ' C).
''Stvarca'' je zelo dobraaaa, sladka, kar je ne pojemo, roma v tesno zaprti škatli v skrinjo. Zakaj? Zato, da imam pri roki slaščico, če dobim kakšen obisk.
Enako naredim tudi s domačim kruhom (trgovinskim zlepa ne), potico, itd. Narezano na šnitke v skrinji kar nekaj časa lahko počaka, pa ni potrebno metat v smeti!
»Kuham rada, a pogosto me prav pomanjkanje idej o tem, kaj skuhati, spravlja ob živce. Recepti, ki jih najdem v knjigah, morebiti tudi revijah, so pogosto zelo komplicirani in zahtevajo veliko časa. Jaz ga pa nimam. Ko vidim, da moram tehtati in paziti na količino, obrnem list in me ne zanima več.
Ljubim preproste recepte iz prakse. Vsakdanje. Za takšne jedi, ki teknejo …«
Naši ambasadorki Mileni Miklavčič se lahko pridružite tudi v Facebook skupini TUKAJ.