Mislili so, da počiva, a ko so pogledali pobliže, so videli, da je izlegla še eno jajčece. Biologa sta še polna vprašanj o tem, zakaj se je umaknila drugam, videla, da je v trebuhu imela vsaj še tri jajčeca. Morda gre za naravno vedenje, da bi razdeljenim jajčecem omogočila večje možnosti preživetja, a človeška ribica do zdaj pač še nikoli ni bila tako “izpostavljena” preučevanju.
Po treh dneh počivanja se je ribica vrnila k večini jajčec, vendar je zdaj v drugem položaju in veliko bolj umirjena. Jajčec ne kontrolira tako pogosto kot prvi mesec, ampak bolj poležava. Tudi to je verjetno nov pokazatelj, kako močno izleganje jajčec v temi in hladu ter boji s postranicami izčrpajo ribico, ki se v povprečju razmnožuje le enkrat v desetletju. S svojo dejavnostjo ribica pretresa znanje o proteusih, saj je doslej veljalo, da izleganje jajčec traja približno tri tedne, v Postojnski jami pa se to dogaja že skoraj dva meseca. Medtem ko z enim očesom spremljajo ribico, z drugim opažajo razvoj zarodkov. Na zgornjem jajčecu, ki ga je odložila najprej, je že videti zametke glave, hrbta in repa. Spodnje jajčece, ki je bilo odloženo pozneje, pa je v fazi delitve. Spodnje jajčece je najnovejše in še ne kaže nikakršnih sprememb.
Zmajevi mladiči so torej, po vsem kar vedo doslej, vedno bližje. A več kot jasno je, da o skrivnostnem življenju človeške ribice ne vedo prav veliko. Človeška ribica vedno znova skrbi za čudeže, ki jih puščajo brez besed in v zavedanju, kako malo je znanega o njenem življenju. In več kot hvaležni so za to ter za vse, kar jih novega nauči o svojem življenju, so sporočili iz Postojnske jame.