Prevelika količina stresa, izčrpanost, čustvene in finančne težave, skrbi zaradi koronavirusa … vse to nas lahko hitro pripelje v stanje, ko čutimo, da vse bolj izgubljamo veselje do življenja.
Ko imamo občutek, da smo padli čisto na dno. In ne vemo, če še imamo dovolj energije, da bi se lahko ponovno pobrali.
Preverite, kako si lahko pomagate s povsem preprostimi načini, da se boste naslednje jutro počutili čisto mičkeno bolje. In naslednji dan še malo bolje ...
1) Najprej se ustavite in si prisluhnite
Več kot imamo nerazrešenih življenjskih nalog in skrbi, vse bolj smo nemirni in panični. Mi bo uspelo vse urediti?, Kaj je sploh prav, da storim? in Kaj pa, če mi ne bo uspelo to, kar si želim?, so strahovi, ki nas ženejo v še večjo aktivnost in tudi nepremišljene odločitve.
Ko se vam torej najbolj mudi in čutite, da vse v vas »vre«, se ustavite in zazrite vase. Kaj v tem trenutku čutim in kje v telesu me najbolj tišči?, Česa me je pravzaprav najbolj strah?, so vprašanja, ki si jih zastavite in sprejmite vse misli, ki vam bodo prišle na pot.
S tem, ko se boste soočili s svojimi strahovi in se nekako sprijaznili tudi z možnostjo, da vam morda ne bo uspelo vse tako, kot ste si zamislili, se boste sprostili in veliko lahkotnejši lotili naloge, ki je pred vami.
Saj veste – bolj močno kot si nečesa želimo, manj možnosti imamo, da bomo to zares dosegli, saj s svojo ihtavo željo ustvarjamo sile neravnovesja. Šele, ko zares sprejmemo vse možnosti - tudi to, da nam morda ne bo uspelo! - smo uravnovešeni in veliko bliže uresničitvi želje.
2) Bodite ultrapotrpežljivi sami s sabo
Ko smo pod velikim stresom in izčrpani, se spremeni kemija v našem telesu: prepolni smo stresnega hormona kortizola, nivo serotonina oziroma hormona sreče pa lahko pošteno pade.
Pa to niso le izgovori za slabo voljo. Če imamo namreč v telesu premalo serotonina, se naše doživljanja sveta spremeni ne glede na to, ali smo po naravi optimisti ali pesimisti. Takrat enostavno drugače »vidimo« oziroma doživljamo lepe stvari v življenju, na primer sončni zahod in ljubeč nasmeh, medtem ko se nam težke situacije zdijo še bolj strašne in grozne.
Zato je zelo pomembno, da vsak dan poskrbite za pravšnjo dozo srečnih trenutkov, pa četudi je to le neka navidez nepomembna drobnarija, zaradi katere vaša duša zapleše. In pri tem ne pozabite, da se spremembe razpoloženja ne dogajajo čez noč, zato bodite potrpežljivi sami s sabo in negujte optimista v sebi. Hkrati pa objemite tudi notranjega žalostnega otroka, ki mu gre vse na živce in je izgubil upanje, da bo življenje sploh še kdaj prijazno do njega.
3) Ne pozabite na telo, ki ga negujte kot sveti tempelj
Telo je naš tempelj, ki ga v stresnih obdobjih mimogrede in nevede zanemarimo. Pač enostavno zmanjka nam časa za to, da bi se posvetili telesu in mu ponudili vse to, kar potrebuje – od vsakodnevne nege in nežne skrbi do raztezanja in telovadbe. Pa seveda tudi kakovostne hrane, čiste vode, dovolj spanca in veliko stikov z naravo.
Čeprav se vam bo sredi kaosa morda zdelo smešno, da se na primer lotevate temeljite nege telesa ali greste na sprehod v gozd, ko pa vas vendar čaka toliko drugih opravil, ki so veliko bolj nujna, je dolgoročno gledano to vendarle prava odločitev.
Čas, ki si ga boste tako rekoč ukradli zase, vas bo napolnil z umirjenostjo in pozitivno energijo, ki jo boste pošteno rabili za vse tiste nujne opravke. Pravzaprav se boste telesno umirjeni in napolnjeni lažje lotili stresnih nalog, ki vas čakajo. Zato si brez slabe vesti vzemite čas za svoje telo. Tudi psiha vam bo zelo hvaležna.
4) Obkrožite se z nežnimi in podpornimi ljudmi
Ko smo na dnu, težko prisluhnemo težavam drugih, še težje pa poslušamo, kaj vse smo naredili narobe in zakaj smo se znašli tukaj, kjer smo. V takšnih obdobjih se zato izogibajte »jamračev« in »pametnjakovičev«, pa tudi tistih, ki se pretvarjajo, kot da se v vašem življenju ni prav nič spremenilo.
Obkrožite se s sočutnimi ljudmi, ki zmorejo prenesti vaše težave in solze, hkrati pa vam nudijo pozitivno oporo, saj trenutno bolj kot vi sami verjamejo v vas, da vam bo uspelo.
V kriznih življenjskih trenutkih namreč potrebujemo predvsem sočutne, pa vendar realne prijatelje, ki nas bodrijo k temu, da počasi korak za korak gremo proti spremembam na bolje. Ki nam pomagajo najti tako cilj (če smo ga izgubili) kot pot do njega. Včasih oziroma večinoma tako, da nas samo poslušajo in verjamejo v nas.
In ne pozabite: takšni pravi prijatelji se morda skrivajo na naslovih, kjer jih ne bi nikoli pričakovali. Le upati si moramo se odpreti.
5) Če je zelo težko, ne omahujte in poiščite pomoč
Več »slabih« dni in mesecev kot imamo, večja je verjetnost, da se nam bo razvila depresija – resna bolezen, ki je nikakor ne smemo jemati zlahka. Kemično ravnovesje v telesu se nam lahko namreč tako zelo poruši, da se sami in brez strokovne pomoči ne moremo izvleči iz občutenja, ko nas nič več ne (raz)veseli, motivira in osrečuje.
Če torej čutite, da se nikakor ne morete sami postaviti na noge, zaupajte svojo težavo osebnemu zdravniku ali še bolje - obiščite strokovnjaka za psihične težave: psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. In ne pozabite - prav vsak človek lahko zboli za depresijo, zato se enkrat za vselej poslovite od predsodkov glede psihoterapevtske pomoči.