Prav tako boste v večini spletnih člankov leta 2018 našle, da je menopavza čas, ko nam pričnejo pešati umske sposobnosti, da smo nagnjene k depresiji, črnogledosti. Da nam spolnost usiha, polne so nasvetov o tabletah ipd. Članki so si podobni kot jajce jajcu, eni od drugih prepisujejo.
Ste vedeli, da v Južni Ameriki, predvsem v Peruju in drugih špansko govorečih deželah, rečejo vročinskim valovom »bochorno«, kar pomeni sramota.
Ali, po drugi strani, da se na Japonskem za menopavzo uporablja beseda »konenki«, kar pomeni tudi spremembe v življenju? Da Kitajci za menopavzo uporabljalo isto pomenko, ki pomeni drugo pomlad? Da so staroselski Indijanci ženskam v menopavzi pripisovali magične moči in veliko modrost. Spraševali so jih za nasvete in jih upoštevali pri pomembnejših odločitvah. Podobno je bilo tudi pri starih Slovanih, ko so bili še pogani.
Biokognitivna znanost je dokazala in potrjuje, da se naš biološki sistem (bio kemični procesi v telesu) prilagodi in odziva na kulturna prepričanja naše okolice. Temu se podreja tudi naš imunski sistem. Kulturološko poimenovanje in dojemanje menopavze narekuje odziv ženskega imunskega sistema. Vsaka kultura vpliva na, sicer enako žensko telo, drugače.
Na podlagih teh dognanj ni presenetljivo, da ženske v Južni Ameriki svojo menopavzo doživljajo kot sramoto. Občutek sramote po biokognitivnih dognanjih dokazano povzroča vnetne spremembe v telesu. Te ženske imajo bistveno več zdravstvenih težav v menopavzi, zato so bolj podvržene raznim hormonskim zdravljenjem, bolj boleče se soočajo z občutkom izgube lepote in zaradi tega tudi bolj trpijo. Staranje je skratka zanje sramota.
V nasprotju z njimi pa ženske na Japonskem in Kitajskem doživljajo to obdobje kot naraven prehod v drugo pomlad svojega življenja ter skorajda nimajo zdravstvenih težav, kot jih poznajo njihove vrstnice na zahodu.
Pri nas se z ženskami v menopavzi ravna kot s staro, odsluženo populacijo. V člankih jim kar v naprej določijo, da bodo izgubile umske sposobnosti, da so le še uveli cvetovi in podobne traparije. V nekaterih državah EU ženskam po 55. letu v okviru zdravstvenega zavarovanja, avtomatično pripadajo plenice in to naj bi bil vrhunec zdravstvenega standarda. Delodajalci nimajo posluha za to populacijo, saj jih odrivajo na stran in če se le da, jo tudi spravijo na borzo dela. Vsaj v zasebnem sektorju je tako. Pritiski so skoraj neopazni, beseda tu ali tam, vendar jih ženske še kako dobro občutijo. Napredovanje mlajših, »bolj sposobnih« itd. Enako se jim godi v vseh mešanih skupinah, kjer se udejstvujejo. Je torej presenetljivo, da ima veliko žensk pri nas menopavzo za mučno in zdravstveno zahtevno obdobje, čas po njej pa dojemajo kot obdobje staranja, betežnosti in odsluženosti? Ni presenetljivo, bi rekli biokognitivni znanstveniki.
Znanost pa nam dokazuje ravno nasprotno: ne pričnejo nam pešati umske sposobnosti (to so dokazali in nasprotne trditve so neresnične), nismo le uveli cvetovi, ne potrebujemo plenic vse po vrsti, tema spolnost in usihanje libida je zmanipulirana in daleč od dejanske resnice, v podjetjih smo sposobne prevzeti najbolj odgovorne funkcije, svojo kariero lahko na novo zastavimo. Samo spomnite se marsikatere ženske v svetovni politiki, ki ni imela ravno 20 let.
Tiste, ki ste že v menopavzi ali pa čakate pred njenimi vrati: najbolj si boste pomagale, če se ne boste pustile vkalupiti kulturnem prepričanju večine, ki bi iz nas rada naredila poslušne potrošnice in čim bolj nevidne pripadnice družbe. Stopite ven iz tega okvirja, ter si recite, da stopate v drugo pomlad, saj menopavza to dejansko tudi je. Polne ste modrosti, umirjene, kreativne in veliko še lahko družbi ponudite in daste. In tega si ne pustite vzeti. Dojemajte in živite svojo starost, kot jo same želite, s samimi leti se ne obremenjujte. Vaš imunski sistem in biološki procesi v telesu vam bodo z veseljem sledili. Bolj zdrave boste in tudi lepše. Biokognitivna znanost temu močno pritrjuje.
Lepa, zdrava in zadovoljna po 50. letu ni usoda, temveč vaša pogumna izbira.
Vir:
Nada Novak, Kako ostanem lepa in mladostna, 1953
Dr. Mario Martinez, The mind body code, 2014
Še več o avtorici prispevka boste našli tukaj in tukaj.