Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet in zaradi velikih temperaturnih sprememb na strmejših pobočjih pogosto prihaja do spontanega proženja snežne odeje.
Zato se je na obisk zimskih gora potrebno pozorno in temeljito pripraviti. Kako, smo preverili pri Planinski zvezi Slovenije (PZS).
Nevarnost proženja snežnih plazov je znatna in še se bo povečala
"Nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino 1,400 metrov je tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici oziroma znatna, nižje pa druge stopnje.
Sneg je napihan, posebej nevarna pa so območja naklonine med 30 do 55 stopinj, kjer zaradi količine snega prihaja do spontanega proženja snežne odeje. Proženje je ob dodatni obremenitvi še toliko pogostejše.
Upoštevati je treba tudi podlago, saj je marsikje predhodno že bil sneg, ki je bil pomrznjen, zbit ... Na to podlago je padel nov sneg, ki se sproži že ob manjši obremenitvi. Takšna območja so nevarna predvsem z razlogom, ker je nevarnost težko oceniti. Težko jo ocenijo že posamezniki, ki se dnevno ukvarjajo s snežnimi plazovi," je trenutne razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
V PZS opozarjajo, da so za proženje plazu potencialno nevarna tudi mesta, kjer je snega manj, saj tam zaradi izrazitih temperaturnih sprememb prihaja do proženja plazu kložastega snega.
Po podatkih Agencije RS za okolje se tendenca snežnih razmer v naslednjih dneh ne bo bistveno spreminjala in bo sneg zaradi nizkih temperatur ostal suh, nežna snežna odeja pa se bo počasi stabilizirala. Še vedno bodo ostajala nevarna predvsem mesta z napihanim snegom, zaradi ponovnega sneženja pa se bo nevarnost snežnih plazov še povečala.
To je obvezna oprema v gorah pozimi
Kaj pa zimska oprema? Kaj je treba obvezno vzeti s sabo v gore pozimi oziroma kako se pravilno opremiti, da bomo kos tudi nepredvidljivim dogodkom, ki so v gorah stalnica tudi v zimskem času?
Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom ter vlago in imajo dobre izolacijske lastnosti, dobre zimske planinske čevlje ter gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje.
Pohodne palice nam pozimi nudijo dodatno oporo na snežni podlagi, v veliko pomoč so tudi pri hoji v globokem snegu, pa tudi na zmrznjenem snegu, ko na nogah nimamo derez. Pomembno pa je, da so pozimi opremljene s širokimi krpljicami in kovinsko konico.
Kot svetujejo v ZPS, za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze ter čelado, ob obisku visokogorja pa tudi plazovni trojček. Z derezami si olajšamo hojo v zbitem in trdem snegu (na poledenelih površinah so tudi edine, ki preprečujejo zdrs), glavo pa nam bo obvarovala čelada. Ker pa do zdrsa kljub derezam lahko pride, potrebujemo še cepin, s katerim se lahko učinkovito in hitro zaustavimo.
Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Tudi pozimi je potrebna zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa tudi na rezervna oblačila ter dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo tudi na zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč in alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
Dereze in cepin moramo znati uporabljati!
Najpomembnejša osnovna oprema za hojo v hribe pozimi je seveda dobra zimska planinska obutev. "Dober zimski čevelj se na prvi pogled morda zdi okoren, saj je dobro profiliran podplat trši, čevlji pa so praviloma višji in narejeni tako, da so toplejši in ne prepuščajo vlage," je pojasnil inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar.
K pravilni zimski planinski obutvi pa spadajo tudi kakovostne dereze. "Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 10- ali 12-zobe gorniške dereze. Razne derezice, verige in druge gumijaste izpeljanke, ki so pravi modni hit v zadnjih letih, sodijo v mesto in na bolj položne terene, saj nimajo prvih zob in za resnejše gorniške ture niso primerne oziroma so lahko zelo nevarne.
Žal vidimo ljudi, ki uporabljajo derezice v visokogorju, uporabljajo jih celo gorski tekači. Uporaba derezic je že botrovala nesrečam, tudi s smrtnim izidom. Derezic v bistvu niti ne uvrščamo med pravo zimsko planinsko opremo," je še opozoril Šolar.
To, da dereze in ostalo zimsko opremo imamo, pa še ni dovolj, da bomo z njimi v gorah tudi varni. Treba jih je namreč znati uporabljati. Velikost derez nastavimo že doma, na terenu pa jih nataknemo še preden pridemo na za padec nevaren teren. Ko nataknemo dereze, vzamemo v roke cepin, ki ga pritrdimo s paščkom.
"Hoja s derezami je specifična - korak mora biti nekoliko širši, stopala obrnjena navzven. Stopamo čim bolj pravokotno glede na podlago, da lahko vsi zobje odigrajo svojo vlogo. V primeru hoje pravokotno po pobočju navzgor hodimo po dveh sprednjih zobeh, pri hoji navzdol pa stopamo najprej na peto in nato na celo stopalo. Če je strmina prehuda, se s telesom obrnemo proti pobočju, sestopamo ponovno le po sprednjih dveh zobeh derez.
Najbolj kritični so obrati med hojo, ko je treba biti še bolj previden, da se z derezo ne zataknemo v hlačnice in pademo. Ne glede na to pa moramo biti med hojo zbrani in vedno pripravljeni na padec, ki ga lahko zaustavimo le s cepinom. Toda odreagirati moramo hipoma in se začeti zaustavljati praktično takoj po padcu. Že po nekaj sekundah so namreč hitrosti tako velike, da se ne bomo mogli več hitro (in neboleče) ustaviti, če ne bomo odreagirali pravočasno. Zato tudi tukaj velja - vaja dela mojstra. Mojstrimo se lahko na vsaki turi, potrebujemo le nekaj metrov strmine z varnim iztekom in ustrezno opremo," ljubiteljem zimskih gora svetuje strokovni sodelavec PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc.
Plazovni trojček je treba vedno uporabljati v kompletu
Obvezen del zimske tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček, je pojasnil inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in dodal:
"Plazovna žolna je namenjena grobemu, plazovna sonda pa finemu določanju lege ponesrečenca. Plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju.
Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje."
Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega.
Trenutno je največja nevarnost kložastih plazov, ki so na celotnem območju držav alpskega loka najpogostejši vzrok za nesreče in smrt v gorah. "Kloža je trda, zbita plošča snega, ki se utrga in sproži že ob manjši obremenitvi (če kot planinec stopimo nanjo ali če turni smučar nanjo zapelje), tako da se po njej zapeljemo po pobočju navzdol. Hitro dosežemo veliko hitrost in nam praktično ni rešitve. Klože so največja skrb tudi najizkušenejših planincev, kot so vodniki, inštruktorji in gorski reševalci, saj jih je težko predvideti oziroma oceniti," opozarja Šerkezi.