Kdaj lahko zaprosite za izredno denarno pomoč?

Če se oseba ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, lahko zaprosi za denarno socialno pomoč. Ta se dodeli v enkratnem znesku ali pa za obdobje od treh do šestih mesecev.

Na mesec lahko samska oseba prejme 269,20 evrov, družina pa največ 834,52 evrov. V koledarskem letu pa lahko samska oseba prejme največ 1.346,00 evrov, družina pa 4.172,60 evrov.

Ko prejmete izredno socialno pomoč, ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju denarja oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za pomoč (če jo vložite pred potekom roka 30 dni).

Če ne predložite dokazila o namenski porabi oziroma, če se ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne morete uveljavljati nove izredne socialne pomoči še 14 mesecev po prejemu.

Kdo je upravičen do izredne denarne pomoči?
Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Upravičenec do denarne socialne pomoči je lahko tisti, ki si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon, kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo
Upoštevajo se dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v zadnjih 3 ali 4 – 12 mesecih ali 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

Dohodki, ki se upoštevajo:
• obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
• preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
• otroški dodatek, brez:
o dodatka za enostarševsko družino in
o dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, ter
o zmanjšan za 20 odstotkov višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 evrov);
• nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
• starševski dodatek,
• dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
• dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
• rente iz življenjskega zavarovanja,
• veteranski dodatek,
• invalidski in družinski dodatek,
• nadomestilo za invalidnost,
• sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
• prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
• pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
• plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
• dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
• obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo,
• dediščine, darila, volila,
• izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti,
• drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine
• dohodek iz dejavnosti,
• dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
• preživnina oseb, ki so jih starši dolžni preživljati.

Premoženje, ki se upošteva:
• nepremično premoženje,
• osebna in druga vozila,
• vodna plovila,
• lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
• vrednostni papirji,
• denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
• drugo premično premoženje.
Premoženje, ki se ne upošteva:
• stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja,
• če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje pod pogoji iz zgornje točke ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče.
• vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo (npr. motorno kolo) do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8.060 evrov),
• vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
• premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
• predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
• poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
• kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (katastrski dohodek),
• sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
• kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (trenutno 807,60 evrov) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 evrov,
• denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od 2500 evrov, oziroma družina do 3500 evrov – če je samska oseba ali če je oseba v družini trajno nezaposljiva, trajno nezmožna za delo ali so starejša od 63 let za ženske in 65 let za moške in ni zaposlena.