Nanotehnologija je veda prihodnosti tudi v medicini in prinaša možnosti zdravljenja, ki so bile še nedolgo tega nepredstavljive. Ena od njih je samo-celjenje s pomočjo matičnih (izvornih) celic, ki bi jih s pomočjo nanotehnologije aktivirali od znotraj – takrat, ko bi bilo to potrebno. Tako bi se odpovedujoči organ obnovil sam.
Za razliko od kožnih celic ali celic v jetrih se srčne celice ne obnavljajo. Za mnoge srčne bolnike je tako presaditev srca edina možnost. Podobno velja za bolnike, ki jim odpovedujejo ledvice. Znanstveniki predvidevajo, da bi to novo tehnologijo lahko uporabili celo pri zaradi demence propadajočih možganih. Prve poskuse na laboratorijskih živalih so že izvedli: paralizirane laboratorijske miši s poškodbami hrbtenjače so ponovno shodile samo šest tednov po tem, ko so jim vbrizgali nanovlakna z molekulami, sposobnih aktivacije odraslih matičnih celic, ki so potem obnovile poškodovane živce. Izvedli so jih na Inštitutu za BioNanotehnologijo na Northwestern University, pred novinarje pa je stopil njegov direktor dr. Samuel I. Stupp ter pojasnil podrobnosti. »Z vbrizgavanjem molekul, posebej zasnovanih za samosestavo v točno določene nanostrukture v hrbtenjači smo pri testnih živalih dosegli obnovo poškodovanih nevronov in rast novih,« je povedal in nadaljeval: »Nanovlakna, tisočkrat tanjša, kot je človeški las, so ključnega pomena ne samo za preprečevanje notranjih brazgotin, ki otežujejo zdravljenje po poškodbah, pač pa tudi za spodbujanje telesa k nadomeščanju uničenih ter kritično poškodovanih tkiv.«
Poudaril je, da enak princip, kot so ga uporabili za obnovo hrbtenjače, velja tudi za druge organe, ter izpostavil uspešne poskuse na srcu (po infarktu) ter na možganih, spremenjenih zaradi Parkinsonove bolezni in demence. Naslednji korak je klinična študija na ljudeh, ki jo že pripravljajo in ki bi jo lahko začeli še letos.
Matične (imenovane tudi izvorne) celice so posebne celice, ki imajo sposobnost razviti se v katerokoli celico v telesu. Delijo se brez omejitev in vse dotlej, dokler ne dobijo signala, ki jim veleva, naj se razvijejo v točno določeno specializirano celico. Nekatere – pridobi se jih lahko samo v najbolj zgodnji fazi zarodka, imajo sposobnost, da se iz vsake od njih razvije katerikoli nov organ oziroma celo nov organizem. Imenujemo jih totipotentne celice in nastanejo v prvih nekaj delitvah po oploditvi. Kasneje, ko se oplojena jajčna celica naprej deli, nastajajo pluripotentne celice, ki lahko tvorijo le določene organe in tkiva. Z razvojem zarodka naravno izginjajo, pri umetno vzgojenih (v laboratoriju) pa se temu lahko izognemo in s posebnimi, visokotehnološkimi biokemičnimi tehnikami dosežemo, da se lahko delijo neomejeno.
Matične celice pa najdemo tudi pri odraslih. Nahajajo se v nekaterih tkivih in skrbijo za njihovo obnavljanje.
Viri:
Northwestern University
Cell
New Scientist