Danes pod pojmom mediji ne moremo razumeti samo časopisnih vsebin, televizije in radia. Mediji so na spletu, družbenih omrežjih in konec koncev v naših rokah. Množično se širijo na vsa področja našega življenja, veča pa se tudi njihovo število. Vse bolj pogosta pa je uporaba sodobnih medijev tudi med starejšimi.
Je pluralnost vedno dobra?
V času kapitalizma in konkurenčnosti lahko od osamosvojitve naprej beležimo porast televizijskih hiš in informativnih oddaj pri nas. Hkrati pa se z digitalizacijo življenja uporaba standardnih medijev (televizija, radio itd.) manjša. To pomeni, da so se morali mediji znajti in preiti na digitalne oblike. Nešteto je strani, kjer lahko danes beremo različne novice. Za dostop do teh novic nam danes ni potrebno kupiti časopisa, plačati. A to še ne pomeni, da je produkcija informacij brezplačna. Spletne strani nas vabijo s senzacionalističnimi naslovi polnimi klicajev in odebeljenih črk, za ogled vsebine pa potrebujejo naš klik. A ker je novic z vseh strani in koncev danes veliko in je naš življenjski tempo hitrejši kot pred leti, mnogokrat niti ne kliknemo naslovov, ki pa jih preberemo in jim verjamemo. Kot lep primer tega je naslednja povezava, ki vodi do članka Slovenskih novic z šokantnim naslovom: »Kar 8 od 10 Slovencev ga to zimo nima dovolj!« Ob tem se seveda vprašamo: »ČESA?!« Odgovor Slovenskih novic ni tako dramatičen kot ga slika naslov. Gre za sonce in premik ure. A tudi, če člankov ne preberemo, radi delimo naše »informacije« iz naslovov. Tako lahko hitro pride do strahu zaradi koncev sveta, ki se bližajo, hudih nesreč in drugih nesporazumov in lažnih informacij. Paziti moramo, da ne nasedamo naslovom, ki nas vabijo h klikom (z našimi kliki se namreč financirajo) in ne širimo dezinformacij.
Resnično informiranje?
A nepomembne informacije, ki se skrivajo pod krinko klikov vabljivih naslovov niso tisto kar je nujno potrebno reflektirati. Kritično je potrebno vrednotiti tiste informacije, ki nas poleg služenja denarja preko oglaševanja, vabijo in nagovarjajo z neko drugo agendo. Potrebno se je spraševati komu in za kakšne namene take informacije koristijo, ali so jih spisali resni, izobraženi novinarji in predvsem ali gre za neodvisno in verodostojno pisanje. Pred takšnim testom seveda lahko pademo vsi v kolikor ne razmišljamo o vsebinah, jih ne povezujemo s širšimi družbenimi konteksti in verjamemo tistemu čemur hočemo oziroma je lažje verjeti. Starejši pa niso odraščali v dobi tehnologije, kar ne pomeni, da danes niso spretni z uporabo le-te. Pomeni pa, da niso več let poslušali o nevarnosti spleta, da povečini niso obveščeni o pomenu trženja in marketinških tehnik preko spleta in spletnih omrežij (v čigar pasti se hitro ujamemo) in zlorabi omrežij za različne propagande. Zaradi tega so lahko bolj dovzetni za vplive raznih propagandnih sporočil in vsebin. Na to je treba opozarjati in biti pozoren. Zaupati treba v raznorazne znanstvene vsebine podane s strani neodvisnih in verodostojnih medijev.
Besedilo je nastalo v okviru vaj pri predmetu Izobraževanje starejših, ki se izvaja na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.