Kakšne so prednosti in slabosti vrta na balkonu?
Balkon lahko le z malo truda in pravilnega načrtovanja postane prostor, na katerem uživamo v družbi rastlin in to kar v copatih. Z lepo ureditvijo pridobimo še en prostor, na katerem bomo počivali, pili kavo, zvečer vino in opazovali cvetje in zelenje, za povrh pa trgali zelenjavo in zelišča za svoje kuharske podvige. Da pa bo naš vrt na balkonu lep, urejen in ne preveč zahteven, moramo vedeti, kar nekaj stvari, preden se lotimo sajenja. Še pred tem pa nujno načrtovanje!
Kakšni pogoji so najboljši, če želimo ustvariti vrt na balkonu?
Preden jo mahnemo po nakupih rastlin in loncev, najprej dobro poglejmo razmere na balkonu. Kakšna je lega balkona? Je to zahodna ali sončna lega, kjer je močno sonce in vročina, ali je lega vzhodna, kjer je sonce le dopoldan, ali je morda balkon obrnjen na sever in je skoraj ves čas brez sončnih žarkov. Dobrih in slabih pogojev ni, le glede na njih moramo izbrati primerne rastline.
Spomnimo se iz katere strani po navadi piha veter. Je na voljo zid, ki bi ga lahko izkoristili za vzpenjavo rastlino in ga hkrati s tem polepšali? Ali lahko na ograjo obesimo cvetlična korita? Jih postavimo morda tudi ob vznožje ograje, kjer bodo rastline bolj v senci? Je kje kakšen neprijeten pogled, ki bi ga radi zakrili ali pa zakrili sebe na balkonu pred radovednimi pogledi? Je na voljo še kakšna okenska polica, ki bi jo lahko izkoristili?
Foto: Jerneja Jošar; Na večjem balkonu, kjer imamo veliko loncev, si lahko omislimo tudi namakalni sistem
Kako zastaviti, načrtovati vrt na balkonu? Kaj vse bomo potrebovali?
Na osnovi vsega tega bomo kasneje izbirali primerne rastline. Seveda moramo nekaj vedeti tudi o potrebah rastlin, tako da kakšen vrtnarski priročnik vsekakor pride prav. A še pred tem, narišemo tloris balkona! Premerimo površino tal. Skiciramo tloris, vrišemo okenske police, ograjo. Potem pa naredimo seznam rastlin. Prav tako se odločimo, kakšne lonce in korita bomo imeli na balkonu, kje bo stala mizica s stoli itn.
Kdaj je pravi čas, da začnemo?
Z ozelenitvijo balkona lahko začnemo že zgodaj spomladi, s prvimi rastlinami, ki jih lahko sadimo na prosto. Če se dotaknemo zelenjadnic, so to različne sorte solat, kapusnice, blitva, špinača. V tem času posadimo tudi cvetoče trajnice, trajna zelišča. Kasneje nadaljujemo, dodajamo še ostale rastline, ko pride njihov čas. Toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika, kumare sadimo na prosto šele maja. Takrat lahko sadimo na prosto tudi baziliko in enoletne cvetlice. Ne pozabimo, da nekatere rastline, če želimo, da jih pobiramo pozimi, sejemo in sadimo v času, ko je balkon najbolj bujen. Tako denimo listnati ohrovt, katerega liste bomo trgali od novembra do aprila, sadimo julija. Prav tako por, če se bomo odločili zanj, in radiče. Motovilec, če imamo prostor zanj, sejemo še septembra in oktobra, zimsko solato sadimo oktobra. Ja, vedno je kaj za posejati in posaditi, zato, tudi, če ne ujamete že takoj aprila, nič hudega.
Foto: Jerneja Jošar; Okenske police izkoristite za nasad zelišč in cvetja
Katera zelenjava in sadje, zelišča so najbolj primerna za vrtiček na balkonu?
Če imamo velik balkon ali celo teraso, pri izbiri rastlin nimamo omejitev. Potrebno je le zagotoviti dovolj velika korita, posode. Če pa je balkon majhen, pa moramo pri izbiri biti zelo preudarni. Tukaj se pri izbiri zelenjadnic odločamo po več kriterijih. Izberemo tiste, ki jih imamo zelo radi, tiste, katerih okus doma pridelanih prekaša tiste iz trgovine (paradižnik, kumare), tiste ki hitro rastejo, sproti dozorevajo in jih lahko dolgo pobiramo. Tako češnjev paradižnik, snack paprika, kumare, pobiramo od julija do oktobra. Stročji fižol napeljemo na visoke opore in ga pobiramo celo poletje. Lahko si privoščimo tudi kakšno sadiko bučke, saj plodove pobiramo od junija do oktobra. Obstajajo kompaktne manjše sorte bučk, namenjene prav za gojenje v loncih. Če imamo radi špinačo, se raje odločimo za njeno sorodnico blitvo, saj za špinačo potrebujemo veliko površine, da dobimo nekaj listkov. Blitvo posadimo v večji lonec, lahko tri sadike in preko sezone ves čas, vse do prve slane ali še kasneje, če jo zaščitimo, trgamo zunanje liste. Iz sredice, srčike bodo vedno znova poganjali mladi listi. Če obožujemo okus zelene, se namesto za gomoljno zeleno, ki potrebuje nekaj mesecev, da zraste do primerne velikosti, raje odločimo za stebelno zeleno. Zunanje liste z močnimi aromatičnimi stebli bomo trgali vse do prve slane, iz srčike pa bodo poganjali novi. Tudi namesto glavnatega ohrovta ali zelja, raje posadimo listnati ohrovt. Liste trgamo celo leto, če jih posadimo dvakrat v sezoni. Prve sadike posadimo aprila in liste pobiramo poleti in v jeseni, junija posajene pa pobiramo od pozne jeseni (okusnejši so, če jih dobi slana) pa vse do aprila.
Foto: Jerneja Jošar; V lesen zabojček posadimo različne sorte solat za obiranje listov
Kaj moramo pri sajenju na balkonu še upoštevati (dobri-slabi sosedje, zalivanje-prepuščanje, sonce-senca...)?
Pri sajenju rastlin v lonce moramo res pazljivo izbirati prave velikosti loncev. Tako denimo blitva potrebuje vsaj 30 cm globok lonec, solata bo zadovoljna že z 15 cm, redkvica prav tako.
Na izrazito sončne lege postavimo lonce s toploljubnimi rastlinami, kot so paradižnik, paprika, jajčevec. Za senčne lege so primerne solate, radiči, redkvica, tudi peteršilj…
V večje lonce lahko sadimo več rastlin, paziti moramo, le, da imajo enake potrebe po svetlobi in zalivanju. Ko združujemo v eno posodo zelenjavo, upoštevajmo še dobre in slabe sosede. Nekatere rastline namreč druga drugo v rasti vzpodbujajo, nekatere pa zavirajo. Pazimo, da ne sadimo skupaj rastline, ki imajo zelo različne potrebe po vodi. Tako denimo zelišča kot so timijan, šetraj, žajbelj ne potrebujejo veliko vode, po drugi strani pa bazilika in peteršilj ne bosta dobro uspevala, če ju ne bomo redno zalivali. Zato jih, čeprav so vsa našteta zelišča, ne sadimo v iste posode.
Poleti je potrebno zalivati vsak dan, najbolje zjutraj. Zalivamo obilno, tako da odvečna voda odteče v podstavek.
Foto: Jerneja Jošar; Paradižnik in bazilika potrebujeta sonce
Kako gnojimo na balkonu?
Korenine rastlin so v loncih omejene, zato moramo redno dodajati hranila. Pri cvetočih trajnicah je dovolj, če vodi za zalivanje enkrat na dva tedna dodamo tekoče gnojilo. Pri zelenjavi je pomembno, da že pri sajenju izberemo kvaliteten substrat, kateremu primešamo kompost in biooglje, nato pa preko sezone dodajamo tekoča gnojila. Izberemo vedno namenska – za plodovke posebna in za zelene rastline posebna. Mnoga ekološka tekoča gnojila se lahko uporabijo tudi škropljenje – tukaj rastlina dobi hrano preko listov. Poleg gnojil lahko uporabimo tudi ekološka sredstva za krepitev rastlin, npr. iz njivske preslice, alg…
Jerneja Jošar je univerzitetna diplomirana inženirka agronomije in avtorica štirih vrtnarskih priročnikov, predavateljica, osebna svetovalka in podjetnica. V svojem podjetju uči sonaravnega ekološkega vrtnarjenja. S tankočutno izdelanimi načrti ustvarja trajnostne vrtove ob hiši, balkone in terase. Do potankosti izdelan načrt setev in sajenj zelenjavnega vrta je njena posebnost. Več o njem delu lahko najdete na njeni spletni strani TUKAJ. Z Jernejo se lahko povežete tudi na Facebooku