Bolezen pri nas letno prizadene več kot 4000 ljudi oziroma več kot deset vsak dan. Gre za bolezen, ki lahko pusti trajno ohromelost telesa, motnje govora, vida, sluha, požiranja ali ravnotežja. Lahko vzame spomin, možnost razmišljanja, koncentracije, povzroča utrujenost in depresijo, so opozorili v združenju.

Dejavniki tveganja za so podobni kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, zato svetujejo zdravo prehrano in telesno aktivnost, so zapisali pri STA.

»Možganska kap je skupek nenadno nastalih nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora, ki danes predstavlja najpogostejši vzrok smrti v odrasli življenjski dobi. Večina možganskih kapi, približno 85 %, je ishemičnih in nastanejo zaradi zapore arterije, bodisi tromboze na mestu nastanka strdka ali trombembolije, kjer strdek prileti bodisi iz srca bodisi iz druge arterije. Ob zapori se razvije možganski infarkt. V drugo skupino možganskih kapi sodijo možganske krvavitve, ki jih delimo na znotrajmožganske in subarahnoidne krvavitve. Kri v možganovini uniči tkivo na mestu razlitja,« je povedala prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., primarij, višja svetnica, specialistka nevrologije iz UKC Ljubljana.

Intervju, ki smo ga pripravili skupaj s prof. dr. Bojana Žvan, dr. med, si lahko preberete tukaj.