Starost je pomembni dejavnik za naglušnost. Večina naglušnih je starejših od 60 let. Podatki kažejo, da ima resne težave s sluhom tretjina od njih. Naglušnost pogosto zmotno velja celo za senilnost. V uredništvu smo pri stroki poiskali odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana z izgubo sluha.
Zakaj slabo slišim?
Kaj je lepšega kot jutranja budnica ptic pevk? Nič, če jo slišite. Prav ta vrsto zvokov - gre za šibke zvoke, je povezana z najpogostejšo težavo ljudi z okvaro sluha: motnjo zaznavanja visokih frekvenc. Vzroki za slušne težave so različni: lahko so genetske narave (dednost) ali pa posledica staranja, stalne izpostavljenost hrupu (tudi iz slušalk mobilnih telefonov), bolezni, pa tudi stranskih učinkov zdravil.
Kakšne vrste naglušnosti poznamo?
Poznamo zaznavno, prevodno in kombinirano naglušnost. Najpogostejša je zaznavna naglušnost, ki je posledica trajnih poškodb lasnih celic v polžu in je največkrat posledica degenerativnih sprememb, ki nastanejo zaradi starosti ali glasnega hrupa. Pomaga slušni aparat. Posledica prirojenih ali pridobljenih bolezni je prevodna naglušnost, pri kateri je preprečen normalen prenos zvoka. Zdravljenje je z zdravili ali kirurško. Kombinirana naglušnost je kombinacija obeh navedenih.
Preberite tudi: Zdravilna rastlina, ki takoj izboljša vid in spomin!
Kje so vzroki za naglušnost?
Za prevodne (konduktivne) slušne težave je vzrok v sluhovodu ali v srednjem ušesu, senzorinevralne pa so povezane z čutnimi celicami v polžu (cochlei), pa tudi v živčnih poteh. Prav prevodne težave pogosto izzvenijo same od sebe ali s pomočjo zdravljenja, ki ga predpiše otorinolaringolog oz. s slušnim aparatom. Prav zaradi različnih vzrokov težav s sluhom in visoko možnostjo ozdravljivosti je diagnostika zelo pomembna. Pogost vzrok naglušnosti je zamašen sluhovod zaradi preobilja ušesnega masla (cerumena). Tega namreč, žleze v sluhovodu neprestano proizvajajo. Če se sproti ne izloča, lahko povzroči zastoj ali celo zaporo sluhovoda, čep pa vpliva na sluh, saj zaduši zvok.
Kako ravnati pri vnetju srednjega ušesa?
Otroci imajo pogosteje kot odrasli vnetje srednjega ušesa. Povzročajo ga zapleti pri virusnih in bakterijskih obolenjih, zahteva pa zdravljenje z antibiotiki. Vnetje zajame celotno sluznico v srednjem ušesu, bolezenski znaki pa so odvisni od jakosti okužbe in mesta, kjer se nahaja.
Vnetje srednjega ušesa je lahko akutno ali kronično. Prvo traja okoli tri tedne, o kroničnem vnetju pa govorimo, ko se vnetja ponavljajo ali trajajo več kot tri mesece. Pri akutnem vnetju po zdravljenju z antibiotiki običajno ni zapletov in sluh ostane neprizadet. Trajne posledice sluha nastajajo pri kroničnem vnetju. Bolnik sliši slabše, lahko mu piska ali poka v ušesih. Velja omeniti tudi to, da kronično vnetje srednjega ušesa pogosto sploh ne boli.
Kaj je otoskleroza?
Razraščanje oz. prekomerna rast kostne mase v srednjem ušesu označuje otosklerozo. Ta progresivni proces lahko naredi, ploščo stremenca, popolnoma negibno. Zdravljenje je kirurško ter z uporabo slušnega aparata. Bolezen je pogostejša pri ženskah.
Preberite tudi: Z umetno inteligenco napovedali Alzheimerjevo bolezen 7 let prej in 72% natančnostjo
Kakšne so senzorinevralne poškodbe sluha?
Prirojena (kongenitalna) slušna prizadetost je okvara sluha, ki jo otrok prinese na svet. Vzroki zanjo so različni: rdečke pri materi v prvih mesecih nosečnosti, pomanjkanje kisika pri otroku med porodom. Druga vrsta tovrstnih poškodb so poškodbe sluha zaradi kratkega, zelo glasnega poka. Običajno so začasne (začasen umik slišnega praga), če pa se sluh ne povrne, je oseba kandidat za slušni aparat. Za Menierjevo bolezen je značilno nihanje spodnje slušne meje, vrtoglavica, šumenje v ušesih (tinitus), ki pa ni povezano z zunanjimi zvoki. Posebna skupina težav pa so poškodbe sluha zaradi poškodb živčnih poti, ki nastanejo med polžem in možgani, npr. zaradi tumorjev.
Kdaj nastopi izguba sluha?
Poznamo blago, zmerno in težko izgubo sluha ter gluhost. Gluhost nastopi pri izgubi sluha nad 90 decibelov, kar v praksi pomeni, da ni mogoče slišati nobenih zvokov. Blaga je povezana z izgubo sluha od 20 do 40 decibelov ( izostanejo le tihi zvoki), zmerna od 40 do 70 decibelov (sporazumevati se je mogoče z glasnim govorjenjem), težka pa od 70 do 90 decibelov ( oseba potrebuje pomoč pri komunikaciji).
Preberite tudi: Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"
Viri:
International Council of Ophthalmology
BMJ
Ophthalmology