Nasilje: Kako lahko upokojitev vpliva na partnerski odnos?

Ali se oblika nasilja med partnerjema po upokojitvi spremeni, ga je manj ali več? Ali se lahko nasilje pojavi zaradi upokojitve? Kako upokojitev vpliva na dinamiko partnerskega odnosa? Preberite, kaj je pokazala prva tovrstna slovenska raziskava.
Nasilje je pristotno tudi v tretjem življenjskem obdobju. (foto: pexels.com)
Nasilje je pristotno tudi v tretjem življenjskem obdobju. (foto: pexels.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila

Avtor knjige Starost ni za mevže Otto Gerdina, je opravil prvo tovrstno raziskavo o nasilju pri nas. Meni, da lahko obdobje po upokojitvi na začetku pomeni manj skrbi in obveznosti ter več možnosti za posvečanje dejavnostim, pomembnim za posameznike in pare, proti koncu pa je vse bolj povezano z izgubami. Na tem kontinuumu se lahko v partnerskih odnosih zalomi, kadar eden ali drug v starosti ne najde usmeritve, ki bi imela zanj pomen, ali se ne zna soočiti z izgubami Kar lahko vodi v frustracije, zamerljivost, konflikte, in pri ljudeh, ki so nagnjeni k agresivnosti, tudi do nasilja.

»Starost ni za mevže je v prvi vrsti namenjena odločevalcem in ljudem, ki se profesionalno ukvarjajo s starimi ljudmi, a je napisana v dovolj razumljivi in jezikovno privlačni obliki, da zadovolji tudi ljudi, ki jih zanima dinamika partnerskih odnosov v starosti in problematika nasilja med starimi. Rezultati raziskave in ugotovitve s strokovnih posvetov zavoda OPRO nakazujejo, da so spremembe v partnerstvu po upokojitvi povezane s psihosocialnim razvojem osebnosti v starosti in novim razumevanjem, sprejemanjem ter spoštovanjem partnerja. S publikacijo Starost ni za mevže sem želel bralce popeljati skozi spremembe v partnerskem odnosu v starosti in s pomočjo izjav resničnih starih ljudi pokazati, da starost in s starostjo povezane telesne in duševne spremembe same po sebi ne vodijo v nasilje, če to že prej ni bilo prisotno v partnerskem odnosu,« pravi Gerdina. Pregledu znanstvenih odkritij in rezultatom svojega raziskovalnega dela je v knjigi dodal tudi izbrane razmisleke nekaterih najvidnejših družboslovnih strokovnjakov – sociologinje prof. dr. Mace Jogan, psihiatrinje prof. dr. Vesne Švab, filozofa prof. dr. Boruta Ošlaja, odvetnice Sandre Cico in psihologinje Tatjane Arnšek, ki so sodelovali na okroglih mizah, ki jih je v letu 2017 organiziral OPRO, zavod za aplikativne študije.

Za portal MojaLeta.si je odgovoril na nekaj vprašanj o knjigi in prvi tovrstni slovenski raziskavi.

Koliko časa je trajala raziskava in koliko oseb je zajemala?
Kvalitativna raziskava temelji na 12 polstrukturiranih intervjujih z Ljubljančani starimi od 70 do 95 let, in fokusni skupini s štirimi oskrbovalkami Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. Za dodatno razjasnitev nekaterih rezultatov smo se obrnili na mag. Mirana Možino, ki je mnogo let deloval kot psihiater v domovih za upokojence, in dr. Bredo Sobočan, ki vodi psihiatrično ambulanto in se pri terapevtski dejavnosti dnevno srečuje s primeri konfliktnih, nasilnih ali drugače problematičnih odnosov. Intervjuje, fokusno skupino in pogovora z ekspertoma smo izvedli spomladi 2016.

Ste raziskovali le na področju Slovenije?
Da. Na področju Ljubljane.

Ste vključili le izobražene, dobro situirane starejše in zakaj?
Vzorec je bil priložnosten, kar pomeni, da smo ljudi k sodelovanju povabili prek oglasa v časopisu ali ustnega povabila. Na vabilo o sodelovanju pri raziskavi so se odzvali višje izobraženi in dobro situirani stari ljudje, kar je pri takšnem tipu raziskovanja povsem normalno, je pa pomembno, da se te pristranskosti zavedamo kasneje pri interpretaciji podatkov.

Kakšen je odstotek psihičnega in kakšen odstotek fizičnega nasilja med partnerjema?
Raziskave uporabljajo različne opredelitve fizičnega in psihičnega nasilja, starostno mejo postavljajo ob različnih starostih in uporabljajo različne merske instrumente. Kar pomeni, da dobijo tudi različne rezultate. Ameriške raziskave, denimo, kažejo visoke deleže verbalne oziroma emocionalne zlorabe, medtem ko je bila fizična zloraba veliko manj pogosta. Velik problem v tej starostni skupini pje tudi finančna zloraba. Delež partnerjev med povzročitelji zlorabe variira glede na vrsto zlorabe: pri verbalni zlorabi mu lahko pripišemo med četrtino in dobro tretjino vseh zlorab, pri fizični zlorabi med petino in dobro polovico vseh zlorab, pri finančni med desetino in dobro tretjino vseh zlorab.

Evropske raziskave nasilja nad starimi kažejo višje deleže psihološke in fizične zlorabe med starimi in manj finančne zlorabe v primerjavi z ameriškimi. Najpogostejša oblika zlorabe nad starimi v Evropi je psihološka zloraba. Psihično zlorabo v Evropi po ocenah letnih prevalenc občuti med petino in četrtino starih. Tej sledi finančna zloraba, ki jo v Evropi občuti približno vsak dvajseti star človek. Fizična in spolna zloraba sta v tej starostni skupini manj pogosti.

Fizično nasilje pogosteje izvajajo moški nad ženskami. Kaj pa psihično, čustveno nasilje?
Že glede fizičnega nasilja med raziskovalci ni konsenza, da ga pogosteje izvajajo moški, kaj šele glede psihičnega. Velik del raziskav konfliktov v družini, ki merijo število nasilnih dejanj, denimo ugotavlja, da je ženskih povzročiteljic nasilja prav toliko kot moških povzročiteljev. Šele ko se v raziskavo vključi kontekst, motivacijo za povzročanje nasilja in resnost posledic nasilja, dobimo višje deleže ženskih žrtev. Gre torej za različne vrste nasilja. Prvega, ki je najbolj pogosto, Michael P. Johnson imenuje situacijsko nasilje. Povzročitelji situacijskega nasilja so tako moški kot ženske, njegove posledice pa navadno niso dolgoročne. Drugega, ki je manj pogosto, pa intimni terorizem. Namen slednjega je ohranjati nadzor in dominacijo v odnosu. Gre za obliko nasilja, o kateri se največ govori, povzročajo ga skoraj izključno moški, žrtve pa zaradi njega lahko trpijo hude posledice.

Se oblika nasilja z leti spreminja?
Časovna usklajenost, razdalja med posameznimi nasilnimi dejanji, pogostost in trajanje posameznih dejanj vplivajo na življenjske prehode in lahko močno spremenijo dinamiko nasilja.

Nasilje, ki ga povzroča partner v starosti, je lahko nadaljevanje dolgotrajnega nasilja znotraj enega razmerja, ali kot nasilje, ki žrtev spremlja skozi serijo nasilnih intimnih partnerstev, skozi katere gre v življenju. Lahko se pojavi kot nasilje, ki se prične v prej nenasilnem odnosu, ko se eden ali oba partnerja postarata, ali kot nasilje, ki se začne v novi zvezi, sklenjeni v starosti.

Prav tako se lahko izrazne oblike nasilja med partnerjema spremenijo s starostjo. Navadno se fizično nasilje zmanjša, vendar ga nasledijo nove ali intenzivirane oblike psihološkega ali čustvenega nasilja, ki so lahko nadaljevanje prejšnjih, ali pa se pojavijo na novo.

Se ocena, ali gre za nasilje ali ne, z leti spreminja in zakaj menite je tako?
Spremembe v doživljanju nekega dejanja kot nasilnega so se v naši raziskavi pokazale po eni strani povezane s spremembami, ki jih je sprožilo dojemanje lastne in partnerjeve minljivosti, in s psihosocialnim razvojem v starosti po drugi strani. V prvem primeru gre za to, da se pogled na svet, partnerja in sebe spremeni glede na percepcijo, koliko časa nam je še ostalo. Zavedanje 'omejene' prihodnosti bistveno spremeni socialne in psihološke cilje starih ljudi tako, da jih motivira k redefiniranju prioritet na način, da maksimizirajo pozitivne izkušnje ter hkrati minimizirajo trivialne in negativne izkušnje. Prav tako se je izkazalo, da lahko večja odvisnost od partnerja, strah pred tem, da bi ostali sami, in strah pred spremembo delujejo kot tehtni pomisleki proti spuščanju v konflikte. Manjšanje teže konfliktom po upokojitvi je bilo povezano tudi z večjo samozavestjo in utrditvijo notranjega jaza, o čemer v svojih delih govorita Erik Erikson in Lars Tornstam.

Ste morda raziskovali tudi, koliko partnerjev se po upokojitvi loči?
Ne.

Zakaj je upokojitev nek mejnik med zakoncema in kaj prinaša?
Obdobje po upokojitvi lahko na začetku pomeni manj skrbi in obveznosti ter več možnosti za posvečanje dejavnostim, pomembnim za posameznike in pare, proti koncu pa je vse bolj povezano z izgubami. Na tem kontinuumu se lahko v partnerskih odnosih zalomi, kadar eden ali drug v starosti ne najde usmeritve, ki bi imela zanj pomen, ali se ne zna soočiti z izgubami Kar lahko vodi v frustracije, zamerljivost, konflikte, in pri ljudeh, ki so nagnjeni k agresivnosti, tudi do nasilja.

Kakšne vrednote zakonci, ki skupaj preživijo vrsto let, postavljajo na prva mesta?
To je tema, s katero se precej ukvarja umetnost, v znanosti je redkejša gostja. Vprašanje je sicer preveč kompleksno, da bi nanj lahko odgovoril v nekaj stavkih.

Kako se skozi leta spreminja pogled na življenje?
Vsak posameznik se stara drugače. Nekateri ohranijo pogled na življenje, ki so si ga oblikovali v odraslem življenju, drugi pa v starosti doživijo spremembo v pogledu na svet, ki jo je prvi opisal pionir socialne gerontologije na Švedskem dr. Lars Tornstam v knjigi Gerotranscendenca, razvojna teorija o dobrem staranju. V njej je pojasnil, da se socialnopsihološki razvoj v starosti nadaljuje. Kar je v neskladju s precejšnjim delom zdravorazumskih razmišljanj, kjer sta namesto spremembe in razvoja ključni točki kontinuiteta in stabilnost. Po teoriji o gerotranscendenci nekateri ljudje v starosti doživljajo ponovno opredelitev sebe in odnosov z drugimi, in na novo razumevajo temeljna eksistencialna vprašanja. Postanejo, na primer, manj obremenjeni s sabo in hkrati bolj selektivni pri izbiri družbenih in drugih dejavnosti. Poveča se občutek naklonjenosti do mlajših generacij in zmanjša zanimanje za nepotrebne družbene interakcije. Marsikoga manj zanimajo materialne reči in se pogosteje zateka v 'meditacijo' v osami. Pozitivna samota postane pomembnejša. Pogosto se pojavi občutek večje povezanosti in novo opredeljevanje časa, prostora, življenja in smrti. V naši raziskavi se je pokazalo, da nekatere od opisanih sprememb vodijo v manjšanje teže konfliktom in manjšo potrebo po prevzemanju dominantne vloge v partnerstvu, kar je povezano z višjo kvaliteto partnerskega odnosa in manjšim tveganjem za nasilje.

Kje lahko vašo knjigo naročimo oziroma kupimo? Bo sledilo nadaljevanje?
Knjigo je mogoče naročiti na spletni strani opro.si/knjigarna/ po ceni 19 € (poštnina je brezplačna), na voljo pa je tudi v bolje založenih knjigarnah. V kratkem bo Starost ni za mevže na voljo tudi kot e-knjiga. Trenutno v zavodu OPRO za tisk pripravljamo še drugi del knjige Starost Simone de Beauvoir in pa prevod študije Tuppy Owens o pomoči ljudem z invalidnostjo ali oviranostmi pri spolnosti, tako da pride morebitno nadaljevanje na vrsto čez kakšno leto.

Morda te zanima tudi:

Prostovoljstvo: Ne le danes, ampak vse dni v letu

Danes, 5. decembra je mednarodni dan prostovoljstva. Ob...

Nov trend: Bivanje v drugi polovici življenja

V drugi polovici življenja in v zrelih letih se spremen...

ZDUS: Vrsto let že opozarjamo na slab gmotni položaj upokojencev

Tudi pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so ...

Osamljenost v starosti: Je to izbira?

Ali je tarnanje o osamljenosti v zrelih letih bolj stva...

Programu Starejši za starejše donirali 10 tisoč evrov

Program Starejši za starejše, ki deluje od leta 2004 v ...

Pereča vprašanja: Kaj bo s pokojninami in domovi za starejše?

V Sloveniji se v zadnjem času veliko govori in bere o t...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2019 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.