Vzrokov za poškodbe pri padcih je običajno več. Ti so sestavljeni iz bioloških, vedenjskih dejavnikov in dejavnikov fizičnega okolja. Pomembno je, da ko smo starejši, da se še bolj zavedamo, kako so padci lahko nevarni in kako jih najbolje preprečiti. Zaradi padca si namreč lahko ogrozite vaše zdravje, postanete odvisni od drugih, se ne morete gibati ali celo s tem tvegate prezgodnjo smrt.
Procesu staranja vzporedno sledijo tudi biološki dejavniki. Z leti je vse več možnosti za nastanek bolezni, kroničnih obolenj, kot so bolezni ožilja, osteoporoza, nevrološke motnje – demenca. S staranjem začnejo slabeti tudi telesne moči, hitreje se utrudimo, slabše slišimo in vidimo, nismo več tako spretni kot nekoč.
Gibanje
A vse to lahko poskušate omiliti z redno telesno vadbo. Z rednim gibanjem lahko okrepite mišično moč, izboljšate okretnost, omilite otekanje, bolečine v sklepih. Vse to pa pripomore k zmanjšanju poškodb ob morebitnem padcu.
Strokovnjaki najbolj priporočajo vsakodnevno hojo na svežem zraku. Primerni športi za starejše ljudi so tudi balinanje, plavanje, ples, joga, kegljanje. Nikoli ni prepozno, da se pričnete ukvarjati s športom, začnite pa počasi. Če ob izvajanju določenih vaj občutite bolečino, prenehajte z vadbo. Če bolečina ne mine, se posvetujte s svojim zdravnikom.
Četudi ste že padli in se pri padcu poškodovali, naj vam to ne vzame volje za ukvarjanje s športom. Zavedati se morate, da je zelo pomembno, da ohranjate kondicijo in mišično maso. S tem boste pripomogli tudi, da ob morebitnem padcu hitreje okrevate.
Gibanje v naravi pa zamenjajte s skupinsko vadbo v dvorani, s plavanjem ali z rednimi vajami kar v domači hiši, stanovanju, kadar je zunaj poledica, sneg. Nikar ne tvegajte svojega zdravja, v takšnih vremenskih neprilikah vam lahko še hitreje spodrsne in padete.
Prehrana
Zelo pomembno je tudi, kakšen je vaš dnevni jedilnik. Prehrana mora vsebovati zadostno količino kalcija in vitamina D, ki ohranjata zdrave in močne kosti ter zmanjšujeta možnost za nastanek osteoporoze. Kalcij boste našli v mleku, siru, jogurtu, skuti. Vitamin D je v mesu, sardinah in tuni. Dobite pa ga lahko tudi s sončnimi žarki, zato se vsako jutro ali zvečer sončite za nekaj minut. Še bolje je, če se boste odpravili na sprehod po jutranjem ali večernem soncu.
Kontrole pri zdravniku
Tudi kontrole pri zdravniku so pomembne. Vsake dve leti morate preveriti vid in sluh. Vsake dve leti oziroma po potrebi naj vas temeljito pregleda tudi vaš osebni zdravnik. Če jemljete kakšna zdravila, preverite, če slučajno ne povzročajo omotice – tudi zaradi tega lahko padete. Zato opozorite svojega osebnega zdravnika, če po kakih zdravilih čutite vrtoglavico.
Vedenjski dejavniki
Že samo s tem, da ste previdni med vsakodnevnimi opravili, da se držite določenih pravil, lahko pripomore k zmanjšanju padcev. Zjutraj, ko se zbudite, počasi sedite na posteljo, se dobro pretegnite, ne vstajajte naglo. Lahko se vam zavrti v glavi in padete.
Pri manjših hišnih opravilih, kjer bi potrebovali lestev, raje vprašajte prijatelja ali sorodnika za pomoč. če že boste na primer žarnico menjali sami, uporabite varno lestev, za katero se lahko primete. Pozorni bodite tudi, ko jo postavljate, preverite, da je podlaga ravna in nedrseča.
Tudi obutev lahko pripomore k varnosti. Imejte obutev, ki ne drsi, izogibajte se natikačev in neudobne obutve.
Če živite sami
Če v hiši ali stanovanju živite sami, potem se zmenite s sosedi ali prijatelji, da so bolj pozorni. Vsak dan se jim javite, tako bodo vedeli, da če vas ne bo, da je mogoče, da ste padli in potrebujete pomoč.
Varno okolje
Zagotovite si varno bivanje v svojem domu. Največ padcev se namreč zgodi prav doma ali v bližnji okolici doma. Zato poskrbite za varnost. Vhodna vrata, tudi hodnike opremite s senzorskimi lučmi, tako se bo prižgala luč vedno, ko boste šli mimo. Poskrbite tudi, da bo vhod očiščen listja, snega, ledu. Če imate stopnice do vhodnih vrat, jih redno čistite, da ne bodo drsele. Kupite lahko tudi poseben premaz za ploščice, ki preprečuje drsenje.
Tudi preproge, predpražniki in visoki pragovi so lahko povod za padec. Visoke pragove osvetlite, da jih boste lažje videli. Na tleh ne puščajte čevljev, torbic, vedno imejte pospravljena tla. Tudi kable spnite, če bodo na tleh, se lahko spotaknete obnje.
V kopalnici se zgodi največ nesreč, tla so pogosto mokra in spolzka. Zato jih opremite z nedrsečimi gumijastimi preprogami. Najbolje je, da kupite takšne, ki se nekoliko prilepijo ob tla, se ne vihajo. Proti zdrsne preproge dodajte tudi v tuš kabino ali kad. Obvezno pa si v kad pritrdite tudi ročke, ki vam bodo pomagale, ko boste vstopali in izstopali iz kadi. Varna držala lahko namestite tudi zraven straniščne školjke, če je to potrebno.
Povzeto po IVZ RS.