Kaj pa je pravzaprav spomin? Kako deluje?
Spomin je sposobnost naših možganov, da shranijo v »predalčke« vse kar smo v življenju doživeli, se naučili, se odzvali, spoznali... Tako so v našem spominu shranjena doživetja, odzivi, občutki ki smo jih prejeli v življenju preko čutil. Za primer si vzemite dojenčka, koliko stvari ga v življenju še čaka, česa vse se mora še naučiti. Vse se zapisuje v njegove možgane preko čutil. Vsak predmet mora otipati, okusiti, videti ... da bodo možgani o predmetu dobili informacije ter jih uspešno shranili.
Ločimo tri vrste spomina: kratkoročni, dolgoročni in senzorični.
Kratkoročni spomin lahko imenujemo tudi delovni spomin. Kratkoročni spomin ima kratek rok trajanja, saj traja v naših možganih tako dolgo kolikor ga v tistem trenutku rabimo (npr.: zapomnimo si naslov prijatelja, telefonsko številko…ko ta naslov napišemo oz. ga ne rabimo več se ta izbriše iz našega spomina. V primeru da bi te številke oz. podatke redno ponavljali bi se ti shranili v dolgoročni spomin. Naj omenim da se z leti tudi kratkoročni spomin krajša. Zelo pomembno pa je na nas samih, da znamo precenit ali je informacija za nas pomembna in jo ponavljamo ter tako shranimo v dolgoročni spomin ali jo izbrišemo iz našega spomina. Vendar je velikokrat v naši »podstrehi« shranjeno tisto nepomembno za naše življenje ali z drugo besedo naloženo tisto, ki nas obremenjuje in zaposluje. Za kratkoročni spomin je zadolžen sprednji - čelni reženj.
V dolgoročni spomin se informacije shranijo, če jih znova in znova ponavljamo. Vendar je tudi tu več kanalov, ki nas pripeljejo do uskladiščenih spominov. Nekatere stvari smo si zapomnili ter jih lahko stresemo iz rokava tudi ob pol noči, druge se spomnimo ko jih vidimo, tretje ko jih slišimo… Skladišče za dolgoročni spomin je v stranskem – senčnem režnju.
Senzorni spomin traja le nekaj delcev sekunde. V njega se shranjujejo vse informacije, ki jih občutijo in zaznajo čutila.
Če na kratko povzamemo, najprej informacijo sprejmemo preko čutil, ta nadaljuje pot v kratkoročni spomin, na koncu se uskladišči v dolgoročni spomin. Bolje ko je podatek kodiran, lažje ga bomo našli in priklicali v spomin.
Pozabljanje je »stranski učinek« staranja!
Seveda vsi pozabljamo, mladi in vse pogosteje tudi starejši. Mladi zaradi prenatrpanih urnikov, veliko obveznosti …
Ker v zadnjih letih vse več govorimo in ljudi ozaveščamo o demenci se pojavljajo različna vprašanja. Gre za prve znake demence, če pozabljam? Seveda vsaka pozabljivost še ni demenca, nekatere »luknje« v naš spomin prinesejo leta in so naš sopotnik v zrelih letih. Medtem ko govorimo o demenci se težave s spominom hitreje stopnjujejo, poleg tega pa jih v velikih primerih spremljajo še vedenjske težave.
Več o tem, kako krepiti spomin si lahko preberete tukaj.