Odpadno jedilno olje je nevaren odpadek
Liter odpadnega olja, ki ga zlijemo v odtok ali naravo, lahko onesnaži tudi milijon litrov pitne vode! Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Mnogi se tega ne zavedajo in zato še vedno ogromno olja konča v odtokih oziroma na domačem kompostu.
Vse kar steče skozi kanalizacijske cevi, nekje konča in čudežno ne izgine, kot ne izginejo smeti, ki jih odvržemo v naravi. »Odpadek, ki še vedno prepogosto konča v odvodnih kanalih, je tudi odpadno jedilno olje, ki je zelo koristna surovina, odvržena v kanalizaciji pa povzroča stroške in ekološko škodo ter onesnažuje vodne vire,« opozarja dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda.
5 težav, ki jih povzroča nepravilno odvrženo jedilno olje
- Olje, ki se nabere na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva.
- Olje, ki ga zlijemo v odtok, se nalaga tudi na stene kanalizacijskih cevi in s tem otežuje prehod drugih odplak, čiščenje cevi pa je zelo zahtevno, saj so pogosto zakopane globoko pod zemljo.
- Če olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave.
- Nepravilno odvrženo olje lahko moti tudi proces naravne razgradnje. Če ga odvržemo med biološke odpadke, na kompost ali drugam v naravo, onemogočimo naraven razkroj in delovanje mikroorganizmov.
- Sčasoma se olje, ki ga odvržemo na kompost ali v naravo spere do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Ko je podtalnica onesnažena, lahko traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša.
Kam lahko odvržemo odpadno olje?
Zakonodaja nam nalaga, da odpadno jedilno olje pravilno zavržemo. Prepovedano ga je mešati z drugimi odpadki in ga odvajati v kanalizacijo ali greznice.
Kot pravi Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije je najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem.
Število uličnih zbiralnikov se v zadnjih letih povečuje, žal pa je predvsem osrednjeslovenska regija z njimi še vedno slabo pokrita. Kje je vam najbližji zbiralnik oziroma zbirni center, lahko preverite na spletni strani www.ojo.si.
Kjer uličnih zbiralnikov ni, je možnost za oddajo olja med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje.
Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih, pojasnjujejo na ZPS. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja.
Kako pravilno odvržemo olje?
Doma olje po uporabi ohladimo in precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza v učični zbiralnik ali na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu.
Nikar ne počnite tega!
MIT 1: Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju.
Vir infografike: www.zps.si
RESNICA: Ob dodatku detergenta se olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.
MIT 2: Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.
Vir infografike: www.zps.si
RESNICA: Kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči je tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju. Ima drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost ...) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni za okolje in kurilne naprave.
Ste vedeli, da lahko olje uporabite večkrat?
Več kot polovica anketirancev, ki so sodelovali v spletni anketi ZPS, olje zavrže že po prvi uporabi, 30 % ga uporabi dvakrat, nekateri tudi večkrat. »A če uporabimo olje, primerno za cvrtje, ga ni treba zavreči že po prvi uporabi. Olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in spravimo na temnem in hladnem mestu v dobro zatesnjeni steklenici ali plastenki. Naslednjič, ko se lotimo cvrtja, preverimo, ali je olje dobilo čuden vonj, postalo temno ali se peni. Če je, ga zavržemo. Prav tako ga zavržemo, če se ob ponovnem segrevanju začne smoditi. V nasprotnem primeru ga lahko mirno uporabimo še za eno cvrtje,« svetuje Anja Bolha.
Seveda pa je pomembno tudi, da cvremo pravilno.
- Cvremo pri temperaturi 160 do največ 170 °C (vsakih dodatnih 10 °C podvoji hitrost oksidacije maščob).
- Živil pred cvrtjem ne solimo (sol pospešuje oksidacijo).
- Ne pretiravamo s sredstvi za vzhajanje in jajci v testu (olje prehitro potemni).
- V vroče olje ne dodajamo mokrih živil (povzroči burno penjenje in pospešeno razgradnjo maščob).
VIR: Zveza potrošnikov Slovenije