Poznate nešpljo? Še danes se mogočna stara drevesa sklanjajo na robovih kmetij, ob makadamskih cestah. Majhni plodovi, ki jih nudi, so zreli šele tedaj, ko je plod zmehčan, meso pa rjave barve.
Nešplje obiramo pozno jeseni, plodovi so zreli, ko se peclji z lahkoto ločijo od drevesa. Zložimo jih v lesene zaboje in postavimo na hladno in temno mesto.
Plodovi nešplje so manjši, med lupino in peškami je zelo malo mesa, zato se največkrat poje kar cel sadež. Vsebujejo mnogo vitaminov in mineralov, tanin, pektin, pa tudi škrob. Okusne so surove, zelo okusne so tudi posušene nešplje. Sušimo kar cel sadež. Lahko pa jih tudi vložimo v kompot, med, žganje.
Nekoč so jih posušili in zmleli, tak pripravek pa nato uporabljali za lajšanje prebavnih težav. Ker vsebujejo pektin, mnogo vlaknin, lahko z njimi zdravimo tudi drisko. Odlične so proti napihnjenosti in vetrovom. Umirjajo in krepijo črevesje.
Tako kot smo že omenili, pa so odlične tudi za krepitev dihalnih poti, saj delujejo protivnetno.
Študije so pokazale, da lahko z njimi uspešno preprečujemo tudi razvoj osteoporoze, odlične so tudi za zdravje naših oči, krepijo vid. Ščitijo proti degenerativni starostni pegi.
Odlične so tudi za zdravje naših ledvic, preprečujejo razvoj ledvičnih kamnov. Z njimi pa lahko uspešno uravnavamo tudi raven sladkorja v krvi.
Še nezrele plodove lahko skuhamo, nato pa tekočino uporabljamo za izpiranje ustne votline. Na tak način zdravimo afte.
Če se boste v teh dneh sprehajali v naravi in na svoji poti srečali nešpljo, le odtrgajte kak sadež in ga z užitkom pojejte!