S prvim februarjem 2017 se je začela uporabljati Novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero se med drugim ukinja zaznamba na nepremičnine in ukinja vračilo prejetega varstvenega dodatka - VD (in DSP) v primeru, ko ima posameznik ali družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Pričakovano je bilo, da bo zaradi sprejete novele poraslo uveljavljanje VD med starejšimi osebami z nizkimi pokojninami. Podatki potrjujejo naša pričakovanja, saj se je tako število prejemnikov VD kot število upravičencev do VD zvišalo.
Ker se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati (npr. polnoletni otroci), se je posledično zvišalo tudi število sklenjenih preživnin.
V letu 2017 se je tako število sklenjenih preživnin potrojilo. Za ostarele starše, ki so finančno nesposobni, tako denarno skrbi kar 2422 družinskih članov. V letu 2016 je bilo teh znatno manj, 975, v letu 2015 pa še nekaj manj – 859 oseb.
So otroci dolžni preživljati svoje starše, če je to potrebno? Ali lahko odrečejo denarno pomoč in kdaj?
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( ZZZDR) določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroci. Starši so dolžni preživljati svojega otroka do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, po polnoletnosti pa so ga starši dolžni preživljati, če se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.
O določitvi višine preživnine za starše ZZZDR nima posebnih določb; določa le, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Zakon določa, da razen pri dolžnosti staršev do preživljanja otrok, lahko zavezanec sam izbere ali bo upravičencu plačeval preživnino ali ga bo vzel k sebi v preživljanje ali pa bo poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Upravičenec pa lahko iz pomembnih razlogov zahteva, da se mu preživnina določi v denarju. ZZZDR tudi določa, da ima preživljanje otrok prednost pred preživljanjem staršev.
O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. V primeru, da do sporazuma ne pride, lahko o preživnini na zahtevo upravičenca ali zavezanca odloči sodišče.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo vprašali, kdaj lahko oseba zaprosi državo za denarno pomoč, kakšni so zneski pomoči.
Uveljavljanje socialnih transferjev ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).
Pravico do javnih sredstev lahko osebe uveljavijo, če:njihov dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, in hkratiizpolnjujejo tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.
Zaprosijo lahko za:
• denarno socialno pomoč, ki trenutno znaša 392,75 evrov
• varstveni dodatek, katerega višina je 184,59 evrov
• dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga ureja Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ)
- za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter za slepo osebo in nepokretno osebo 292,11 evra
- za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter za slabovidno osebo 146,06
- za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege 418,88 evra
Trenutno prejema varstveni dodatek (podatki so za oktober 2018) 18.784 oseb, vendar opozarjamo, da so do varstvenega dodatka upravičeni še drugi uporabniki in ne samo upokojenci oziroma starostniki, so še pojasnili na ministrstvu.