Eden od uporabnih načinov, ki vam ga želim predstaviti v tokratnem zapisu, je vaja, ki jo lahko poimenujem kar moje idealno življenje.
Zamislimo si, kakšno bi bilo naše idealno življenje. Začnemo lahko že z življenjskim okoljem. Kje bi živeli – na vasi, v mestu, v hiši z bazenom in vrtom, v stanovanju, v okolju, kjer so trgovine na dosegu roke ali nekje, kjer povsod, do koder seže pogled, vidimo le zelenje? Če si dovolimo dati domišljiji prosto pot, zelo hitro na plan pridejo naša neozaveščena razmišljanja – tega si ne morem privoščiti, vse to so sanje, to ni realno, nimam dovolj denarja, to si lahko privoščijo le bogati itd.
Nadaljujemo lahko s svojo kariero in financami. Kakšno je idealno delo, ki si ga želimo opravljati? Bi delali v sodelovanju z drugimi ali bi delo raje opravljali sami? Si želim biti sami svoj šef ali pa opravljati delo po navodilih drugih? Koliko ur na dan bi delali? Kakšno plačilo bi si želeli? Čemu bi namenili svoje prihodke? Koliko bi želeli prihraniti? Odgovore na ta in podobna vprašanja pri marsikom pospremijo razmišljanja v smislu, o tem lahko samo sanjam, takšno delo, kot si ga želim jaz, ne obstaja oz. me zanj ne bi nihče plačeval, nimam ustrezne izobrazbe, da bi takšno delo opravljal, zdaj sem pa tudi prestar, da bi jo pridobil, nihče mi ne bo pripravljen plačati toliko, kot sem si zamislil itd.
Tudi to so naša neozaveščena razmišljanja, ki vplivajo na naše delovanje in s katerimi pravzaprav kreiramo svoja življenja. Če ne verjamem, da je nekaj možno, se tega niti ne lotim, temveč se zadovoljim s tistim, kar imam, oz. s tistim, kar še verjamem, da je možno.
A pojdimo naprej in se lotimo tudi razmišljanja o partnerskih zvezah. Kakšen je vaš idealen partner ali partnerka? Kaj dela, kakšne hobije ima, kaj je zanj pomembno, katerim vrednotam sledi, kakšne karakterne lastnosti ga odlikujejo, kakšna je njegova vizualna podoba? Vse to so vprašanja, ki nam bodo hitro razkrila naša neozaveščena razmišljanja – kaj je možno in kaj ne, česa smo vredni in česa ne itd.
Na enak način se lahko lotimo razmišljanja o številnih področjih svojega življenja. Ne z namenom, da bi bili potem ves čas nesrečni, ko bi opazovali, da naše življenje še ni takšno, kot smo si ga zamislili ali zaželeli, temveč z namenom, da najprej ozavestimo, kaj si v resnici sploh želimo, temveč tudi zato, da prepoznamo, kako se s svojim razmišljanjem nenehno omejujemo v svojem delovanju. Iz izkušenj vem, da mnogo ljudi nima jasno postavljenih želja.
Če se vrnem na naslovni stavek – s svojim razmišljanjem kreiramo svoje življenje – bi lahko rekla, da pravzaprav ni samo razmišljanje tisto, s katerim to počnemo. Od razmišljanja, kako bi bilo lepo, če bi bilo … naše življenje ne bo čudežno postalo idealno, kakor marsikdo zmotno misli. A razmišljanje ima kljub vsemu močan vpliv na naše delovanje, na aktivnosti, ki si jih v življenju izberemo, in na odločitve, ki jih sprejmemo. Zato je pomembno, da ga ozavestimo in tako začnemo sprejemati zavestne odločitve. Dodaten bonus tega pa je tudi, da bomo vse bolj ozaveščali, da nismo žrtve, temveč akterji, ki znotraj vsake situacije izberemo, kako bomo delovali – včasih bolj, spet drugič pa manj zavestno, ko sledimo nekim ponotranjenim in nezavednim vzorcem razmišljanja.
Še več o avtorici prispevka Petri Cvek in njenem delu pa boste našli tukaj in tukaj.