JAVNO PISMO:
Letos SZO poudarja pomen dobre diagnostike z motom: »Naredite prav, da bo varno.« S tem poziva k skupnim prizadevanjem pacientov, njihovih bližnjih, zdravstvenih delavcev ter odločevalcev v zdravstvu k sistemskemu pristopu za zmanjševanje števila, obsega ter posledic napak v diagnostiki.
V Srebni niti ob tej priložnosti opozarjamo na širši vidik varne zdravstvene obravnave, kjer starejši v državi predstavljamo skoraj tretjino populacije in smo najštevilčnejši uporabniki zdravstvenih storitev, ne le diagnostičnih, tudi vseh drugih. In s tem hudo neposredno odvisni od zagotavljanja varnosti v zdravstvu. Ob tem želimo izpostaviti nedavno sprejeti dokument Ministrstva za zdravje (konec avgusta 2024) z naslovom Usmeritve zdravstvene politike za leto 2025 in 2026 - Smernice kot podlaga za sprejem splošnega dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti potrebnih za njegovo izvajanje in obsega sredstev za leto 2025. Vsebina dokumenta nas v združenju Srebrna nit zaradi zagotavljanja varnosti pacientov močno skrbi.
Nekaj naših ključnih pomislekov v zvezi z besedilom Usmeritev:
Že v Uvodu, kjer je govora o »prizadevanjih vseh deležnikov…« bi bilo med temeljnimi načeli in vrednotami (univerzalnost, dostopnost, solidarnost, enakost, nepridobitnost in učinkovitost) smiselno dodatno izpostaviti še kakovost in varnost zdravstvene obravnave, četudi sta v smernicah kasneje omenjeni.
Opozoriti želimo na pomisleke v zvezi z optimizacijo v ambulantah družinske medicine, kjer naj bi bila »v letu 2025 uvedena degresijska lestvica, ki bi motivirala posamezne time k optimalnemu opredeljevanju števila pacientov«. Kaj optimizacija pomeni v praksi? Prav tako se sprašujemo, kaj pomeni merjenje ogljičnega odtisa zdravstvenih ustanov za kakovostno, varno obravnavo pacientov. Pomeni to morda tudi manj preventive, diagnostike, terapije, rehabilitacije? Manj prevozov, kontrolnih pregledov? In s tem manj varnosti za paciente?
Soroden pomislek imamo pri področju (ne)dostopnosti zdravstvenih storitev, ki je že zdaj več kot zaskrbljujoča, saj se število čakajočih na vseh ravneh obravnave še naprej povečuje. Skrbijo tudi podatki, da v času epidemije povečano število storitev zdravnika družinske medicine ostaja dosegljivo le na daljavo, kar se v zadnjem času spet povečuje. V usmeritvah so pri financiranju večkrat omenjeni »racionalizacija pravic, optimiziranje dostopnosti, spodbude plačila glede na izide zdravljenja«. Zanima nas, kaj to pomeni za starejše, tudi za ljudi v zadnjem obdobju življenja. Tu ni mogoče govoriti o pozitivnih izidih zdravljenja, gre za dostojno, mirno, humano umiranje. Nikjer nista na primer omenjeni dolgotrajna in paliativna oskrba, kar nas zelo čudi.
Nikakor se ne moremo strinjati, da bi izbrani osebni zdravniki ljudi s kroničnimi bolečinami namesto na fizioterapevtsko obravnavo napotovali v centre za krepitev zdravja, kljub našemu spoštovanju dela zdravstvenih delavcev v teh centrih. Mnenja smo, da je tam varnost pacientov lahko bolj ogrožena od sedanjega načina obravnave.
Prav tako si ne predstavljamo, kaj pomeni preoblikovanje ambulant za neopredeljene v ambulante za boljšo dostopnost. Enako skeptični smo do odločitve, da se preuči možnost vzpostavitve ambulant za specializante družinske medicine z namenom izboljšanja kakovosti specializacije iz družinske medicine in povečanja zanimanja za to področje. Naj se iščejo drugi načini promocije zdravstvenih poklicev. Tudi v tem primeru ocenjujemo, da gre odločitev na račun zmanjšane varnosti pacientov.
In še dve povsem nesprejemljivi zadevi: nasprotujemo uvedbi t. i. oseb, ki nudijo laično oskrbo v skupnosti za najpogostejše kronične bolezni. Zdravstvena stroka ne more in ne sme svoje dejavnosti prepustiti laikom!
Enako nesprejemljiva nam je ideja o nacionalni platformi, namenjeni samo-triažiranju, ki bi omogočala, da pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, preveri, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku, ali pa so dovolj ukrepi samozdravljenja. Gre za nevarno, nepremišljeno, neodgovorno idejo, tudi za veliko diskriminacijo starejših, ki iz različnih razlogov platforme ne bi znali, zmogli ali hoteli uporabljati.
Naj zaključimo: v luči ozaveščanja strokovne in splošne javnosti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov kot civilno združenje, katerega glavno poslanstvo je prizadevanje za dostojno starost, opozarjamo na velike pomanjkljivosti, v nekaterih primerih celo na popolno nesprejemljivost usmeritev zdravstvene politike za naslednji dve leti.
Pozivamo odgovorne, da usmeritve zapisane v dokumentu korigirajo in da se v odločanje vključi tudi uporabnike zdravstvenih storitev.
Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Mag. Irena Žagar
Predsednica