Starejši od 60 let ne bi smeli dnevno jemati aspirina

Glede na ugotovitve delovne skupine za preventivne storitve v Združenih državah Amerike (United States Preventive Services Task Force - USPSTF), ki združuje 18 neodvisnih strokovnjakov, naj bi preventivno jemanje aspirina za preprečevanje kardiovaskularnih bolezni (KVB) ne prinašalo posebnih koristi.

Izjava, ki so jo nedavno objavili v časopisu JAMA, temelji na dokazih, ki so se nabrali v zadnjih nekaj letih in kažejo, da je tveganje za potencialno usodne notranje krvavitve, ki so lahko posledica redne uporabe aspirina, večje od preventivnih koristi. »Dobro je pregledati dokaze in ustrezno posodobiti priporočila - to je narava znanosti,« pravi John Wilkins, kardiolog in izredni profesor medicine na Northwestern Medicine v Chicagu.

Nova priporočila

Pri odraslih, starih od 40 do 59 let z desetodstotnim ali večjim desetletnim tveganjem za srčno-žilne bolezni, ima jemanje majhnih odmerkov aspirina na dan »majhno neto korist«  in mora biti odločitev o začetku tega zdravljenja individualna, so zapisali v izjavi. Ljudje, ki so pripravljeni vsak dan jemati nizke odmerke aspirina in niso izpostavljeni povečanemu tveganju za krvavitev, imajo večjo verjetnost, da bodo od tega dejansko imeli koristi.

Za ljudi, stare 60 let ali več, delovna skupina priporoča, da ne začnejo jemati nizkih odmerkov aspirina za primarno preprečevanje KVB. »Zelo pomembno je razlikovati med primarno in sekundarno preventivo,« pravi dr. Wilkins. Priporočila za primarno preventivo so namenjena preprečevanju prvega pojava srčnega infarkta, možganske kapi ali bolezni srca in ožilja, pravi.

»Sekundarna preventiva srčno-žilnih bolezni je preprečevanje ponavljajočih se dogodkov pri ljudeh, ki so že imeli srčni infarkt, možgansko kap ali postopek revaskularizacije koronarnih arterij - kot sta stent ali obvodna operacija,« pravi Wilkins. »Ta priporočila veljajo samo za primarno preventivno skupino - nikakor ne veljajo za ljudi, ki že imajo ugotovljeno srčno-žilno bolezen!  Zadnja stvar, ki jo želimo je, da ljudje, ki so imeli poseg, kot je vstavitev stenta, prenehajo jemati aspirin vsak dan. To bi bilo zelo nevarno,« svari omenjeni kardiolog.

Če vam je zdravnik iz kakršnega koli razloga predpisal aspirin, ga ne prenehajte jemati, ne da bi se prej pogovorili z njim, je dejal Wilkins. Če niste prepričani, ali bi morali še naprej jemati aspirin, se prav tako pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.

Majhne koristi preventivnega jemanja aspirina

Predlagana priporočila skupine so v skladu z obstoječimi dokazi, je dejal Jim Liu, kardiolog na državni univerzi Ohio. Prejšnje študije so skozi leta  pokazale, da ima aspirin le majhne koristi – če sploh, pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, je dejal. »V zadnjih treh letih je bilo nekaj velikih naključnih preverjanj uporabe aspirina v preventivne namene. Te novejše študije niso odkrile nobene pomembne koristi aspirina, ko gre za preprečevanje umrljivosti zaradi vseh vzrokov ali srčno-žilne umrljivosti,« je dejal dr. Liu. So pa te študije potrdile rahlo korist jemanja aspirina za preprečevanje nesmrtnih srčnih napadov, vendar je bila ta korist večinoma opažena pri bolnikih z večjim srčno-žilnim tveganjem, ki so imeli tudi nizko tveganje za krvavitev, je dodal.

Jemanje dnevnega odmerka aspirina je za nekatere preveč tvegano

»Glavno tveganje aspirina so zapleti zaradi krvavitve,« je dejal doktor Liu. Aspirin je sredstvo proti trombocitom in preprečuje nastanek strdkov; v teoriji naj bi torej pomagal preprečiti srčne napade in možganske kapi, ki se lahko pojavijo zaradi krvnih strdkov, ki ovirajo pretok v srce ali možgane, pravi strokovnjak. Vendar obstaja resna težava, da bi lahko aspirin povečal možnost krvavitev, kar je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri nekom, ki že ima nagnjenost h krvavitvam ali ima znano zgodovino težav s krvavitvami, je dejal Liu. »Večina zapletov pri krvavitvah, ki jih opazimo kot posledico jemanja aspirina, vključuje krvavitev v prebavilih, vendar se lahko pojavi tudi kakršna koli druga krvavitev,« je dejal.

Vsa zdravila brez recepta imajo lahko resne neželene učinke

Napačno je prepričanje, da je zdravilo, ki se prodaja brez recepta, varno v vseh pogledih, saj to ni res, pravi Wilkins. »Aspirin je učinkovito zdravilo in je odličen, če se uporablja pravilno, vendar ni brez pomembnih stranskih učinkov,« opozarja in dodaja, da je enako pri zdravilih, kot sta acetaminofen ali ibuprofen – če se jemljejo predolgo ali napačno, lahko ta zdravila povzročijo resne neželene učinke.

Kako zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni – nasveti strokovnjakov

Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi.  V razvitem svetu zato dobiva preprečevanje bolezni (preventiva) vse večji pomen. V ZDA so to spoznali pred nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih 25 letih zmanjšali za polovico, pričakovana življenjska doba pa se je podaljšala. V Evropi se je v zadnjih 10 letih umrljivost zaradi teh bolezni pri ljudeh do 64. leta starosti zmanjšala kar za 15 odstotkov. Slovenci pa prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja še vedno prepogosto obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja. Med Slovenci, starimi od 54 do 64 let namreč kar 33 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk umre zaradi bolezni srca in žilja.

11 navad za zaščito srca

Kardiologi so povzeli naslednje navade, ki naj bi pomagale nadzorovati krvni tlak in zaščititi naše srce:

1. Načrtovanje obrokov – uživanje zdrave hranke je ključno za zdravo srce. Obroke planiramo vnaprej in načrtujemo, kaj bomo jedli naslednji dan, saj je to najbolj učinkovit način, da se izgonemo nezdravi hrani.
2. Bodimo hvaležni – študije so pokazale, da ima izražanje hvaležnosti pozitiven učinek na zdravje srca.
3. Vsaj osem ur spanca dnevno – pomanjkanje spanja je povezano z visokim krvnim tlakom, takšen tlak pa predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni.
4. Joga in meditacija – meditacija zmanjšuje stresne hormone, ki vodijo do bolezni srca, zato sta joga in meditacija odlična načina, kako zmanjšati tveganje za srčno žilna obolenja.
5. Nadzorovanje telesne teže – nasveti za zmanjšanje tveganja za bolezni srca in ožilja skoraj vedno vključujejo pravilno prehrano, izgubo teže, načrtno vadbo in podobno. Vzdrževanje zdrave teže najboljša stvar, ki jo lahko naredite za svoje telo.
6. Prehranjevanje z več obroki dnevno – bolje je jesti večji obrok kot tri manjše, saj se s tem izgonemo nekontroliranim prigrizkom.
7. Smeh – smeh v situacijah, ki jih ne moremo nadzorovati, znižuje stres in hkrati tudi širi arterije ter znižuje krvni tlak.
8. Redni spolni odnosi – seks je intervalna vadba, ki je zelo dobra za srce.
9. Mediteranska prehrana
10. Cepivo proti gripi – strokovnjaki ugotavljajo, da je cepivo proti gripi dobro tudi za zaščito pred atrijsko fibrilacijo, najbolj pogosto motnjo srčnega ritma.
11. Izogibanje vsem tobačnim izdelkom

VIR: https://www.everydayhealth.com/