Kako poskrbeti za osebe z demenco v času epidemije
V Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija so v teh dneh še dodatno okrepili svetovalno linijo za vse, ki potrebujejo pomoč in podporo, svetovanju pa so se pridružili tudi znani strokovnjaki na področju demence.
Včasih je za boljše počutje dovolj že pogovor, zato pokličite na svetovalni telefon 059 305 555, vsak delovnik med 9. in 18. uro, ali pišite na e-naslov svetovanje@spomincica.si.
Kako v času epidemije olajšati življenje svojcev oseb z demenco, ki so doma?
Tavanje je ena od pogostih značilnosti demence. Oseba z demenco odide in nato ne ve, kje je, kako je tja prišla in kam naj se vrne. Kaj lahko storimo doma, da bi zmanjšali možnost tavanja?
- Stanovanje osebi z demenco naredite čim bolj prijetno (prijeten vonj s kakšnimi eteričnimi olji, zvok – glasba ali tišina, kar osebi odgovarja, prijeten počivalnik,…).
- V stanovanju osebi z demenco poiščite aktivnosti, ki jih zmore opravljati (pometanje, sesanje, risanje, ustvarjanje, zlaganje perila, pomivanje,…).
- Poskrbite, da se oseba z demenco doma ne dolgočasi in da je ves čas s čim zaposlena. Lahko pomaga pri gospodinjskih opravilih, riše, ustvarja, bere, posluša zgodbe…
- Z bližnjim z demenco bodite doma čim bolj potrpežljivi, mirni in prijazni, da bo rad z vami in bo dobre volje.
Priporočila za svojce oseb z demenco, ki živijo v domu starejših
Pomembno je, da se zavedamo, da je trenutno na prvem mestu življenje in zdravje vseh oseb. Ker svojci ne morejo na obisk k svojim najdražjim, s čimer se nekateri težko sprijaznijo, priporočamo, da:
- se po telefonu pogovorite s socialno službo v domu in skupaj poiščete način, kako bi se čim večkrat slišali in ohranjali stik na daljavo z osebo z demenco
- si ne očitate, da niste naredili nič, saj naredite vse, kar je v danih razmerah mogoče
- poskrbite za vaše zdravje in počutje, da boste po epidemiji imeli moč, da boste z bližnjimi osebami ponovno vzpostavili stik in se spet povezali.
Več informacij in podrobnejših nasvetov najdete na spletni strani združenja www.spomincica.si in na njihovi Facebook strani Spominčica – Alzheimer Slovenija.
Dnevni centri aktivnosti za starejše so zaradi epidemije zaprti
Prvič po skoraj petnajstih letih so tudi Dnevni centri aktivnosti za starejše Mestne zveze upokojencev začasno zaprli svoja vrata, zato so se tako uporabnice in uporabniki kot tudi sodelavci centrov znašli v okoliščinah, ki zahtevajo mnogo prilagajanja in samodiscipline.
Ostanite v stiku s svojim centrom aktivnosti
Strokovne delavke dnevnih centrov tudi v tem obdobju nudijo oporo po telefonu ali elektronski pošti.
Njihovi kontakti so:
- DCA Povšetova 20: 01 430 51 52, 051 664 801, dca@dca-ljubljana.org
- DCA Puhova 6: 01 53 44 026, 051 664 810, puhova@dca-ljubljana.org
- DCA Gosposvetska 4: 01 23 22 421, 051 664 897, gosposvetska@dca-ljubljana.org
- DCA Tržaška 37: 051 664 842, trzaska@dca-ljubljana.org
- DCA Kunaverjeva 6-8: 059 934 435, 051 664 899, kunaverjeva@dca-ljublajna.org
- DCA Rudnik (Pot k Ribniku 3A): tel.: 01 427 12 21, 051 672 006, rudnik@dca-ljubljana.org
- DCA Zalog (Zaloška cesta 267): tel.: 051 664 941, zalog@dca-ljubljana.org
Obiščite tudi njihov FB in spletno stran www.dca-ljubljana.org, kjer objavljajo različne oblike vadbe, vaje za urjenje spomina ter druge ideje za ustvarjanje.
Starejšim ponujajo pomoč tudi prostovoljci
V Ljubljani so starejšim na voljo tudi različne oblike prostovoljne pomoči, med drugim jim ponujamo pomoč v obliki telefonskega pogovora o vsakdanjih rečeh.
V Mestni občini Ljubljana smo se povezali v mrežo prostovoljcev in prostovoljk, ki želijo s telefonskim klicem olajšati vsakdan starejšim, še posebej tistim, ki so sami, brez socialne mreže, in ki jih trenutno dogajanje navdaja s stisko.
Na telefonski številki Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana 01/24 20 605 vodja programa prostovoljstva od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro zbira kontakte tistih, ki bi želeli, da jih pokličejo naši prostovoljci.
Slednji se nato odzovejo na prejeto telefonsko številko in se pogovorijo o tem, kaj počnejo v službi in kako delujejo naše mestne kulturne institucije, pa tudi o čisto vsakdanjih rečeh, s katerimi skušajo pregnati osamljenost starejših.
Prostovoljsko mrežo sestavljajo sodelavke, sodelavci in prostovoljci Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana ter ljubljanskih kulturnih javnih zavodov - Mestnega gledališča ljubljanskega, Lutkovnega gledališča Ljubljana, Slovenskega mladinskega gledališča, Pionirskega doma, Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Kina Šiška, Mestne knjižnice Ljubljana, Mladih zmajev in Kinodvora.