Odgovorili so nam na spodnja vprašanja.
Katere storitve morajo zdravniki opravljati, kljub stavki?
Opravljanje zdravniške službe v času stavke je opredeljeno v 46. členu Zakona o zdravniški službi (Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) (pisrs.si), ki določa, da je zdravnik v času stavke dolžan izvajati tiste zdravniške storitve iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt.
Zakon med navedene storitve uvršča zlasti:
- zdravljenje vročinskih stanj in infekcij;
- zdravljenje poškodb in zastrupitev;
- zdravljenje kroničnih bolezni, če bi njegova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila poslabšanje zdravstvenega stanja, invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;
- druge storitve nujne zdravniške pomoči;
- opravljanje prvih pregledov brez čakalne dobe najmanj v obsegu, ki potrjuje ali izključuje stanja v prejšnjih alineah (triažni pregledi);
- predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje stanj iz prejšnjih alinej.
Zakon določa tudi, da je poleg navedenega zdravnik v času stavke dolžan opravljati še naslednje storitve:
- vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let;
- vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom;
- ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
Številni pregledi so odpovedani. Kako, brez pregleda, sploh lahko vemo, da stanje ni življenjsko ogrožajoče, ali odpoved nebi povzročila (hujših) posledic?
Presojo stanj, ki jih je v konkretnih primerih potrebno obravnavati, saj bi njihova opustitev lahko v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt opravi zdravnik. Samo zdravniki so namreč strokovno usposobljeni za tovrstno presojo.
Kakšne pravice imajo pacient, kljub stavki? Kam se lahko obrnejo, če menijo, da jim je pravica kršena?
Poleg zgoraj navedenega morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, natančneje ambulante družinske medicine, skladno z določbami Zakona o pacientovih pravicah Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) (pisrs.si), zagotavljati obvezne objave glede oblik naročanja, morebitne časovne omejitve v sklopu posamezne oblike naročanja in kontaktne podatke izvajalca zdravstvene dejavnosti; in sicer elektronsko, po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji.
Izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni ravni mora na svojih spletnih straneh ter na vidnem mestu v čakalnici objaviti oblike naročanja, morebitne časovne omejitve v sklopu posamezne oblike naročanja in kontaktne podatke.
V kolikor pacienti menijo, da jim je bila kršena katera izmed pravic iz ZPacP, se lahko obrnejo na najbližjega zastopnika pacientovih pravic, ki deluje v devetih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Ravne na Koroškem).
Zastopnik lahko poda osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Svetovanje je brezplačno in zaupno. Med pristojnosti zaupnika pacientovih pravic spada tudi poizvedovanje v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev; in sicer zastopnik domnevno kršitev posreduje v obravnavo izvajalcu zdravstvene storitve in mu določi rok, najmanj 8 dni, za pojasnila in informacije v zvezi s kršitvijo.
Prijavo glede domnevnih kršitev pacienti lahko podajo tudi na Zdravstveni inšpektorat RS.