Letos obeležitev Alzheimerjeve bolezni poteka pod sloganom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno«, poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence.
Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe in predstavlja velik javnozdravstveni problem. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. Demenca prinaša veliko bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme za osebo z demenco in svojce. Zdravila, ki bi pozdravilo demenco ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.
S podaljševanjem življenjske dobe se veča pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen. Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna. Razvija se počasi, enakomerno, več let, zaradi česar okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja dokler bolezen že močno ne napreduje. Najbolj izstopajo težave s spominom. Demenca je povezana je s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kakovosti življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, stigmo.
Z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje, gre za napredujoče bolezensko stanje, z motnjo več višjih kortikalnih funkcij vključno: spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja, presoje.
Demenca je lahko posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se pri posamezniku razvijajo postopoma. Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, odvisni so od posameznikovega okolja, njegovega življenjskega sloga in nekaterih pridruženih bolezni.
Največji nespremenljiv dejavnik tveganja za demenco je starost. V svetu se podaljšuje življenjska doba, kar je vzrok za čedalje večje število starejših, še posebej starejših od 65 let, s starostjo pa narašča pojavnost demence. Tudi za Slovenijo velja podobno. V Sloveniji smo leta 2021 imeli petino prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, dobrih pet odstotkov je bilo starejših od 80 let. Za leto 2030 pričakujemo, da bo prebivalcev, starih 65 let in več že četrtina, skoraj sedem odstotkov v starosti nad 80 let. Daljšanje pričakovane življenjske dobe pa ni vedno povezano z več leti zdravega življenja. Demenca prizadene dobra 2 % prebivalcev starih od 65 d0 69 let in kar 42% prebivalcev v starosti 90 let in več, tako s podaljševanjem življenjske dobe narašča delež prebivalcev z demenco, še posebej po 80 letu starosti.
V novi strategiji na področju demence v Sloveniji, ki jo je vlada sprejela na začetku julija, je navedenih deset ciljev, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije. Med drugim izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni, zgodnjo diagnostiko in zdravljenje ter bolj učinkovito izvajanje storitev in gospodarjenja s kadrovskimi in finančnimi viri.
»Izredno pomembno je, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in mišljenjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali gre za demenco. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje demence ima prednosti, saj gre za tekmo s časom, nezdravljenje pa vodi v hitrejše napredovanje demence,« je poudarila prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih, svetnica z NIJZ na novinarski konferenci, kjer je predstavila tudi podatke v povezavi z demenco v Sloveniji, trende in dinamiko sprememb.
Janja Romih iz Ministrstva za solidarno prihodnost je poudarila, da je potrebno zagotoviti dostopnost storitev in programov socialnega varstva in prilagoditi izvajanje storitev v skladu s potrebami in zmožnostmi oseb z demenco, pri čemer je potrebno povečati število postelj in prilagojenih enot za osebe z demenco ter zagotoviti prostorske in kadrovske prilagoditve za izvajanje sodobnih konceptov dela s to ciljno skupino, dejavnost izvajalcev institucionalnega varstva pa širiti tudi v ponudbo skupnostnih oblik storitev (dnevni centri, začasne namestitve, manjše bivalne enote). Izpostavila je tudi zagotavljanje paliativne oskrbe ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za kakovostno in prilagojeno oskrbo oseb z demenco ter svetovanje in podporo staršem/zakonitim zastopnikom/skrbnikom oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter demenco.
Povedala je, da strategija predvideva tudi izgradnjo treh skupnostnih centrov za osebe z demenco, ki bodo na enem mestu osebam z demenco in njihovim svojcem ponujali storitve, programe in različne druge oblike pomoči ter zagotavljali svetovanje, izobraževanje in osveščanje prebivalcev lokalnega okolja.
Kot ključne naloge Ministrstva za solidarno prihodnost pri doseganju ciljev Strategije je izpostavila širitev in modernizacijo izvajalske mreže s podeljenimi koncesijami za izvajalce institucionalnega varstva starejših ter prilagajanje konceptov dela po psihosocialnem konceptu dela, ki je usmerjen v uporabnika in njegove potrebe. Kot je še dejala, je v pripravi tudi nabor ukrepov, ki bi lahko pomagali izboljšati razpoložljivost kadra pri izvajalcih.
Med pomembnejšimi aktivnostmi Ministrstva za solidarno prihodnost je izpostavila okrepljeno sodelovanje z vsemi deležniki, tudi v lokalnih okoljih, ki lahko pomagajo pri realizaciji ciljev strategije ter poudarila pomen dobrih praks ter pridobljenih izkušenj izvedenih projektov, ki lahko prispevajo dragocene usmeritve pri razvoju novih oblik pomoči za osebe z demenco in njihove svojce.