Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, 14. novembra, predstavljata slovensko pobudo 'Zmanjšajmo polovico' za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležnih zdravljenja, med njimi pa jih samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate, kažejo splošni izsledki raziskave Mednarodne diabetične zveze (IDF).
Na nedavni novinarski konferenci sta društvi predstavili pobudo 'Zmanjšajmo polovico', s katero želita jasno sporočiti slovenski javnosti, da je sladkorna bolezen zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Prav zato opozarjajo, da je celostna obravnava sladkorne bolezni in oseb s sladkorno boleznijo nujna.
S pobudo želijo združiti vse slovenske vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjali zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo in tiste, ki še ne vedo, da jo imajo, društvi pozivata, da se včlanijo v društva diabetikov po Sloveniji, saj članice in člani takšnih društev v skupnosti boljše skrbijo za obvladovanje sladkorne bolezni kot tisti, ki se niti ne zavedajo, da so že ali pa imajo le povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
Skoraj pol milijarde obolelih za sladkorno boleznijo
Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je izpostavil, da je po svetu več kot 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2045 pa bi se lahko ta številka povzpela na 629 milijonov: »V Sloveniji imamo približno 125 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo in veliko takšnih, ki še ne vedo, da jo imajo. Ne vodimo pa registra bolnikov, čeprav na to opozarjamo že vrsto let. Bolezen je kronična, kar pomeni, da ni ozdravljiva. Zato lahko največ pripomoremo z ozaveščanjem, da osebe prepoznajo svoje stanje. V nasprotnem primeru, lahko pride do zapletov.«
Zveza društev diabetikov Slovenije še posebej izpostavlja geslo letošnjega svetovnega dneva sladkorne bolezni 'Družina in sladkorna bolezen', s katerim ozaveščajo o dejavnikih tveganja za nastanek sladkorne bolezni, pravočasno odkrivanje, preprečevanje bolezni in samo vodenje sladkorne bolezni v okviru družine.
Oboleli simptome prepoznavajo, ko so zapleti že očitni
Prim. Matija Cevc, dr.med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je dopolnil, da jih v društvu skrbijo isti izzivi: »Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takšnega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vse kar iz tega sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje.«
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije dodajajo, da je sladkorna bolezen velika nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj 10 % odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje in učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni lahko pomaga zmanjšati tveganje na dolgoročne zaplete kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Mine lahko devet ali dvanajst let preden oseba ugotovi, da ima sladkorno bolezen tipa 2, vendar so zapleti takrat že očitni. Zgodnja diagnoza pa je lahko začetek dobrega življenja tudi s sladkorno boleznijo.
Za 60 % bolnikov s sladkorno boleznijo usodni srčno-žilni zapleti
Po besedah dr. Dragana Kovačića, dr. med., specialista interne medicine in specialista kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, zaradi sladkorne bolezni letno umre približno 4.9 milijona ljudi, od tega 60 % bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov: »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni. Pojavnost srčnega popuščanja kot končne točke srčno-žilnega kontinuuma je pri moških s sladkorno boleznijo 2.4-krat višja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah. Sladkorni bolnik je statistično enako ogrožen za nastanek srčne kapi, kot oseba brez sladkorne bolezni, ki je že doživela srčno kap. Pri slednjih je sicer 40 % verjetnost, da se jim v naslednjih 5 letih ponovi«.
Kovačić je ob tem pozval, naj se ljudje odzovejo vabilom referenčnih ambulant, saj lahko tako pravočasno odkrijejo sladkorne in druge srčno-žilne bolezni. »Osebam s sladkorno boleznijo priporočamo, da ob zdravem življenjskem slogu upoštevajo priporočila in navodila zdravnikov. Breme sladkorne bolezni je zelo veliko, najbolj ga občutijo družine bolnikov, saj se jim lahko kakovost življenja močno poslabša,« je opozoril Kovačić.
Izgubljamo kilometre, na koncu lovimo pomembne milimetre
Dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, UKC Ljubljana, je pojasnil, da se srčno-žilne bolezni pri bolnikih s sladkorno pojavijo tudi do 15 let prej, kot pri ostalih: »Nedopustne so ugotovitve, da polovica ne ve za svojo bolezen. Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milimetre.«