Kot je sporočila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, naj bi predlog sprememb zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik s temi živili, prišel v javno razpravo prihodnji mesec. Predlog naj bi predstavljal zakonsko rešitev, s katerimi bi prepovedali prekomerno vsebnost transmaščob v živilih, so zapisali na portalu Zveze potrošnikov Slovenije.
Za potrošnike je to dobra novica, naša organizacija pa že več kot 10 let poziva pristojne k zakonski omejitvi transmaščobnih kislin (TMK) v živilih.
Skoraj 40 let že vemo, da transmaščobne kisline (TMK) vplivajo na naše zdravje, že 22 let pa zagotovo vemo, da značilno vplivajo na zdravje ožilja in srca. V zadnjem času pa znanstveniki odkrivajo še druge vplive na zdravje, kot so razvoj možganov oziroma nevrološki razvoj otrok, nekatere vrste raka, plodnost, zdravje oči itd.
ZPS že deset let poziva k zakonodajni ureditvi omejevanja vsebnosti TMK v živilih, in sicer tako na trgovskih policah kot tudi v gostinstvu, slaščičarstvu ipd. Pred trinajstimi leti je Danska omejila vsebnost TMK v vseh živilih, tako v predpakiranih kakor tudi v gostinstvu. Danes že žanje uspehe na področju zmanjšanja pojavnosti srčno-žilnih bolezni, v prvih treh letih so na letni ravni zmanjšali smrtnost za 14 smrti na 100.000 prebivalcev. Zakonsko urejeno omejitev imajo še: Avstrija, Švica, Madžarska, Islandija, Norveška, delno tudi Švedska in Finska, ZDA in Kanada. Ne nazadnje, FDA v ZDA je pred kratkim označila TMK za nevarno snov v živilih, kar pomeni, da morajo proizvajalci izvesti oceno tveganja v svoji predelavi ali načinu termične obdelave živil za zmanjšanje količine TMK na še sprejemljiv nivo.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da potrošnik ne bi užil večjo količino TMK od 1% energijskega vnosa. To pomeni za zdravega odraslega človeka, ki porabi okoli 2000 kcal na dan, 2,2 grama TMK dnevno, za ljudi z nižjim energijskim vnosom, kot so otroci, starejši in bolni pa se še varna dnevna količina sorazmerno zmanjša.
Kaj so TMK in kako vplivajo na zdravje?
Molekule maščobe so sestavljene povečini iz treh molekul različnih maščobnih kislin, vezanih na molekulo glicerola, in jih lahko poimenujemo trigliceridi. Maščobne kisline se delijo na nasičene maščobne kisline in nenasičene maščobne kisline. Transmaščobne kisline nastajajo iz nenasičenih maščobnih kislin pri gretju (cvrtje na primer) olj in masti, pri industrijski hidrogenaciji olj v trdno obliko, kot na primer proizvodnja rastlinske masti in margarin, ter v vampih prežvekovalcev (govedo, koze, ovce). Na zdravje pa vplivajo le industrijsko pridobljene TMK in tiste, ki se tvorijo pri segrevanju maščob (nad 170 stopinj Celzija), in sicer tako v gospodinjstvu kot tudi v gostinstvu, slaščičarnah, pekarnah itd.
TMK vplivajo na zdravje tako, da znižujejo `dober´ holesterol (HDL) in zvišujejo `slab´ holesterol (LDL) ter vplivajo, do 10 krat močneje kot nasičene maščobne kisline, na razvoj ateroskleroze in drugih srčno-žilnih obolenj.
Kje vse najdemo TMK?
Nedavno objavljeni delni rezultati analiz margarin iz trgovin in trdih maščob, ki jih uporabljajo v slaščičarnah, pekarnah in drugih gostinskih obratih, ki so bili opravljeni v okviru državnega raziskovalnega projekta `Trans maščobe v živilih´, so pokazali, da okoli 5 % margarin, vzorčenih v trgovinah, vsebuje večje količine TMK, medtem pa več kot 30 % vzorcev trdih maščob iz gostinskih obratov vsebuje znatne količine TMK. Margarine iz trgovin, ki so vsebovale TMK, so vse imele pravilno označeno vsebnost delno hidrogeniranih maščob in je bila vsebnost TMK pričakovana.
Slabi rezultati vzorcev trdih masti iz industrijskih obratov pripravljene hrane pa so zaskrbljujoči, saj če vsaj en obrok dnevno pojemo izven domačega okolja, je izpostavljenost TMK večja. Tako so prvi rezultati projekta že dovolj zgovorni, da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo zakonodajo o omejitvi vsebnosti TMK v živilih, tako na trgovskih policah kot tudi v gostinstvu, pekarstvu, slaščičarstvu in drugih predelovalnih obratih.
Največ TMK najdemo v keksih, napolitankah in vafljih, krofih, jušnih koncentratih, trdih rastlinskih maščobah, rastlinski smetani, pa tudi sendvičih, rogljičkih…, torej povsod, kjer so med sestavinami navedene (delno) hidrogenirane maščobe. Poleg teh živil se TMK tvorijo tudi pri cvrtju živil, večkratnem segrevanj olj, torej v `cvrtkih´, `pohančkih´ ipd. Naravno pa je majhna količina TMK prisotna v mesu prežvekovalcev (govedo, koze, ovce) in njihovemu mleku, a ta ne predstavlja tveganja za zdravje.
Potrošnikom svetujemo, da prebirajo sestavine na embalaži izdelkov in ne kupujejo izdelke z deklarirano (delno) hidrogeniranim oljem ali maščobo, da se izogibajo vsakodnevnemu uživanju cvrtih in ocvrtih jedi, v pekarnah pa vprašajo, kakšno maščobo uporabljajo recimo za rogljičke in drugo pekovsko pecivo. Doma priporočamo, da se cvrenju nad 170 °Celzija odpoveste in da ponovno ne pregrevate olja.